Tirolska kot navdih za trajnostno mobilnost

V začetku maja smo regijski centri mobilnosti (RCM) organizirali strokovno ekskurzijo v Lienz (Avstrija) ter Brixen/Bressanone in Bolzano (Italija). Udeležili so se je predstavniki občin, izdelovalcev regionalnih celostnih prometnih strategij, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.

Namen dvodnevnega obiska je bil spoznati dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti, ki bi jih bilo mogoče prenesti v slovenski prostor. Program je združeval strokovna predavanja in oglede na terenu, udeleženci pa so se seznanili z rešitvami na področju javnega potniškega prometa, kolesarjenja, hoje, intermodalnosti ter celostnega prometnega načrtovanja.

Prvi dan je v Lienzu predstavnica občine Jasmina Steiner predstavila razvoj sodobnega mobilnostnega centra in prenovljene železniške postaje. Mesto že več kot 25 let sistematično razvija trajnostno mobilnost, pri čemer posebno pozornost namenja povezovanju različnih načinov prevoza. Uspešno integrirajo železniški, avtobusni in kolesarski promet. Med zanimivejšimi rešitvami je poseben peron za kolesarski vlak, ki v turistični sezoni vsakodnevno prepelje več sto kolesarjev med Avstrijo in Italijo. Prenovljena postaja s sodobno arhitekturo, podhodi in neposrednimi povezavami z mestnim središčem predstavlja pomembno vozlišče dostopnega in uporabnikom prijaznega javnega prevoza. V Lienzu poudarjajo, da trajnostna mobilnost ni le prometni projekt, temveč pomembno prispeva h kakovosti bivanja in razvoju turizma.

Sistem javnega prevoza na Tirolskem sta podrobneje predstavila Robert Beltle in Theresa Rössler iz podjetja Verkehrsverbund Tirol (VVT). Gre za organizacijo, ki skrbi za usklajevanje avtobusnih in železniških storitev ter razvoj celostnega sistema vozovnic in mobilnosti na zahtevo. Ključno vlogo ima sodelovanje s ponudniki prevozov, saj VVT koordinira tako načrtovanje kot izvedbo storitev. Posebnost njihovega modela je kombinacija meril kakovosti (40 odstotkov) in cene (60 odstotkov) pri izbiri izvajalcev, pri čemer velik poudarek namenjajo kakovosti voznega parka, zanesljivosti storitev in ustreznim delovnim pogojem voznikov. Veliko zanimanja je pritegnil sistem RegioFlink, ki prebivalcem podeželskih območij omogoča fleksibilen dostop do javnega prevoza tam, kjer klasične linije niso učinkovite.

Na Južnem Tirolskem je predstavnik avtonomne regije Alexander Alber predstavil dolgoročni strateški dokument Südtirol Plan 2035. Cilj regije je zmanjšanje uporabe osebnih avtomobilov ter povečanje deleža javnega prevoza in kolesarjenja ob hkratnem izboljševanju intermodalnosti, zato intenzivno vlagajo v železniško infrastrukturo, razvoj kolesarskih omrežij in digitalizacijo prometnih storitev. Posebnost je sistem Südtirol Guest Pass, ki turistom omogoča brezplačno uporabo javnega prevoza, strošek pa je vključen v ceno nastanitve. Hkrati si regija prizadeva za podaljševanje bivanja gostov in zmanjševanje prometnih obremenitev.

Velik poudarek namenjajo kakovosti uporabniške izkušnje – jasnim informacijam, dostopnosti in enotnemu sistemu, ki javni prevoz postavlja ob bok avtomobilu. Mobilnostni center v Brixnu je primer premišljene zasnove, kjer so v ospredju pešci, kolesarji in javni prevoz. Kolesom je na voljo kar tisoč parkirnih mest. Avtomobilska parkirišča so umaknjena, površine so urejene tako, da omogočajo ponikanje meteorne vode.

Drugi dan ekskurzije je bil posvečen Bolzanu, kjer je predstavnica občine Brunella Franchini spregovorila o celovitem pristopu k načrtovanju mobilnosti. Mesto z okoli 106 tisoč prebivalci uspešno zmanjšuje odvisnost od avtomobila, saj se z njim opravi le okoli četrtina poti. Ključni ukrepi vključujejo cone z omejitvijo hitrosti, širitev kolesarske infrastrukture, izboljšanje javnega prostora ter inovativne pristope, kot so šolske ulice in vključevanje starejših prostovoljcev pri zagotavljanju varnosti otrok v prometu. Pomemben del prometne politike je tudi upravljanje parkiranja in razvoj sistema P+R.

Udeleženci so spoznali obsežno regionalno kolesarsko omrežje Južne Tirolske, ki povezuje mesta in doline, oblikuje pa se v sodelovanju med občinami in regijo. Kolesarjenje razumejo kot enakovreden način vsakodnevnega premikanja, zato vlagajo tako v premišljeno načrtovano infrastrukturo, ki izboljšuje varnost in spodbuja uporabo kolesa, kot v promocijske aktivnosti.

Pri organizaciji strokovne ekskurzije smo se povezali štirje regijski centri mobilnosti; RCM Severna Primorska, RCM Gorenjska, RCM Istra Brkini Kras in RCM Ljubljanske urbane regije, izvedbo pa so prevzeli izkušeni sodelavci CIPRA Slovenija. Ogledane rešitve predstavljajo pomemben navdih za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti tudi v slovenskem prostoru.