Nazaj v planinski raj ali kdo bo (še) pasel jutri?

Avtor: Urša Černilogar, Posoški razvojni center

Organizacija združenih narodov je leto 2026 razglasila za mednarodno leto pašnikov in pastirjev, s čimer je poudarila pomen pašništva kot tradicionalne oblike kmetijstva. V Posočju, kjer je trenutno aktivnih 42 planin, je pašništvo globoko zasidrano v lokalno identiteto. Zbirka znanj, ki se je skozi stoletja bogatila na planinah, predstavlja neprecenljiv del kulturne dediščine. Ob kmetijsko-gospodarskem pomenu pašništva je eden ključnih doprinosov tudi varovanje kulturne krajine pred zaraščanjem. Kako pašništvu, ki je pogoj za ohranjanje visokogorskih travnikov, zagotoviti ustrezne pogoje za obstoj ter nadaljnji razvoj, je bilo eno od osrednjih vprašanj oktobrskega strokovnega posveta v Tolminu, ki smo ga organizirali regionalna razvojna agencija Posoški razvojni center, Javni zavod Triglavski narodni park in ZRC SAZU.

Planine potrebujejo ciljno podporo

Planinsko pašništvo je v Alpah povezano s sezonsko selitvijo živine na višje ležeče pašnike, pojavom, znanim kot transhumanca. Ta način gospodarjenja je stoletja omogočal učinkovitejšo izrabo različnih višinskih pasov in naravnih virov. V Posočju prevladujejo mlečne planine, kar pomeni, da poleg planšarstva na planinah poteka tudi predelava mleka. Na planinah imamo tako mala kmetijska gospodarstva, večinoma skupnostno vodena, ki morajo tako kot sirarne v dolini odgovarjati potrebam sodobnega sveta. Na posvetu je bila izpostavljena nujnost najprej dostopnosti planin, pa tudi opremljenosti z vodo in elektriko, kar omogoča sledenje tehnološkim inovacijam. Poleg tega ne smemo pozabiti tudi na ustrezne bivanjske pogoje za pastirje in sirarje. Kot zaznava Jožko Vončina s Posoškega razvojnega centra (PRC), ki za mlade sirarje v sodelovanju z Javnim zavodom Triglavski narodni park (JZ TNP) organizira različne aktivnosti, zadnje je bilo izobraževanje o planinskem sirarstvu v Čadrgu, je vendarle kar nekaj mladih, ki imajo voljo in ideje, želijo pa si novih znanj in specifičnih ukrepov za lažje in ekonomsko vzdržno delovanje planin. Med drugim izziv, ki smo ga na PRC v sodelovanju z nekaterimi institucijami že naslovili na pristojne, predstavlja prodaja izdelkov, ki je po sedanji zakonodaji dovoljena samo na planinah neposredno končnemu potrošniku. Pomembno je, da se posebnosti planinske predelave ustrezno upoštevajo pri oblikovanju pravil in podpornih ukrepov. Smo v času priprave evropskih finančnih mehanizmov za novo obdobje, zato je še toliko pomembneje, da s terena pridejo prave informacije, ki jih bodo pristojni lahko upoštevali, je na posvetu poudaril predstavnik Ministrstva za kmetijstvo Peter Nagode. Z bolj usmerjenimi državnimi spodbudami za planine bi lažje privabili tudi kadre za delo na planinah, kjer mora posameznik pogosto prevzemati več različnih vlog – biti pastir, mlekar in sirar, pa tudi opravljati številna druga dela, ki jih zahteva življenje in delo na planini. Ustrezno usposobljene ljudi je namreč vse težje pridobiti. PRC v tem oziru razmišlja tudi o oblikovanju posebnih, specifičnih izobraževanj, tudi možnosti vzpostavitve nacionalne poklicne kvalifikacije pastir/sirar na planini.

Pomen pašništva presega gospodarske kazalnike

Čeprav je planinsko pašništvo tudi gospodarska dejavnost, je bil pomemben poudarek posveta tudi, da se njegovega celotnega pomena ne da izmeriti zgolj s prihodki ali prispevkom k bruto domačemu proizvodu. Njegovi učinki so širši: z načrtovano pašo se ohranjajo odprte travniške površine, preprečuje zaraščanje, vzdržujejo značilne krajinske strukture in ustvarjajo pogoji za obstoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na tradicionalno rabo travinja. Lepe planinske kulise pa so seveda magnet za turiste. Kot je poudaril Klemen Langus iz Turizma Bohinj, je izjemno pomembno, da razumemo komplementarnost obeh panog, kmetijstva in turizma:  »Turizem živi od svoje pokrajine in kulturne krajine, ki je ne ustvarja gost/obiskovalec, temveč jo ustvarja tisti, ki tukaj živi, kmet. Hkrati lahko turizem da dodano vrednost tistemu, ki to kulturno krajino ustvarja.« Kot so se strinjali udeleženci, je nujno premišljeno usmerjanje turizma.

Za razvoj planin sta ključni interdisciplinarnost in usklajenost

Za omizje strokovnega posveta so organizatorji povabili različne profile, od gospodarstva, stanovskih in naravovarstvenih organizacij do praktikov, sirarjev in pastirjev, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi. Ta zastopanost različnih institucij je izjemno pomembna za razširjen uvid v temo. Razprava je pokazala, da izzivov planinskega pašništva ni mogoče reševati ločeno. Potrebni so usklajeni ukrepi, ki bodo povezali različne sektorje, od kmetijstva, gospodarstva, naravovarstva do turizma in celo kulture. PRC, kot je povedal direktor Simon Škvor, v tej dejavnosti, ki je po njegovem mnenju globoko zapisana v tradicijo tega prostora, vidi mnogo možnosti za skupen interdisciplinarni razvoj v prid ljudem in obiskovalcem. »S sorodnimi izzivi se srečujejo tudi druge sorodne regije in države alpskega prostora,« je povedal Škvor in dodal, da jih s skupnimi pobudami lahko učinkoviteje naslavljamo. Tudi posvet v Tolminu je potekal v sklopu festivala Brati gore, ki ga organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije – ene izmed mednarodnih pobud, ki se zavzema za celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta.

NA OKROGLI MIZI SO SODELOVALI (IZ LEVE PROTI DESNI): Peter Nagode, Ministrstvo za kmetijstvo, Anka Lipušček Miklavič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, planina Sleme-Medrje, Nikola Šavle, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, Jerca Zaverl, sirarka na planini Zajavornik, Simon Škvor, direktor PRC, Irena Orešnik, predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Uroš Brežan, direktor JZ TNP.
NA OKROGLI MIZI SO SODELOVALI (IZ LEVE PROTI DESNI): Peter Nagode, Ministrstvo za kmetijstvo, Anka Lipušček Miklavič, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, planina Sleme-Medrje, Nikola Šavle, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, Jerca Zaverl, sirarka na planini Zajavornik, Simon Škvor, direktor PRC, Irena Orešnik, predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Uroš Brežan, direktor JZ TNP.
Foto: arhiv PRC
 

Avtor

Urša Černilogar, Posoški razvojni center