Kako veščine oblikujejo Evropo? Misli s konference EPALE 2026

Na povabilo slovenske nacionalne agencije CMEPIUS sem se kot aktivna članica skupnosti EPALE (Elektronska platforma za izobraževanje odraslih) 21. in 22. oktobra udeležila konference »Shaping Europe through Skills« v Bruslju. Konferenca je potekala hibridno, zbrala pa je raziskovalce, predstavnike evropskih institucij in izobraževalce odraslih iz vse Evrope. Moja zgodba je bila ob tej priložnosti objavljena tudi v brošuri The Space Between in na portalu EPALE. Prvi dan je bil posvečen kakovostnim delovnim mestom in enakim možnostim, drugi pa odpornosti, participaciji in demokraciji. Z vami delim nekaj misli o slišanem.

Izobraževanje po meri okolja
Prof. Yuri Kazepov z Univerze na Dunaju je v uvodnem govoru opozoril, da univerzalne rešitve ne delujejo. Možnosti odraslih so odvisne od kraja, dela in storitev, ki so jim dostopne in temu se je potrebno prilagoditi in delati na tem, da se ovire učinkovito odpravlja. Poudaril je tudi, da ponudba še ne pomeni dostopnosti. Tečaj je lahko brezplačen in kakovosten, pa ga človek, ki dela v izmenah, skrbi za družino ali nima digitalnih veščin za prijavo, vseeno ne doseže. Za nas je to jasno vodilo: ponudbo načrtujmo iz potreb ljudi in gospodarstva v dolini ter premislimo, kdaj, kje in kako jo ljudje res lahko obiščejo.

Znanje, ki ga ljudje že imajo
Panel o priznavanju znanja je opozoril na odrasle, ki jim zunaj formalnih poti pridobljeno znanje in izkušnje nihče ne prizna, ali pa jim ob selitvi v drugo državo ne priznajo kvalifikacij. Vrednotenje in prenosljivost veščin sta ključna, da ljudje ne bi začenjali znova samo zato, ker so prestopili mejo ali se učili drugje kot v šoli.

Umetna inteligenca: človek ostaja kontrolor
Za razliko od prejšnjih tehnoloških revolucij umetna inteligenca prvič posega tudi na visoko izobražena delovna mesta. Odprta ostajajo vprašanja regulacije in odgovornosti, a eden od scenarijev ni nujno tako črnogled: tako kot nekoč pri strojih bo človek verjetno ostal tisti, ki nadzoruje. Zato bodo poleg tehničnih veščin vse pomembnejše tudi socio-emocionalne in managerske veščine. Laura Nurski je predstavila razliko med delom nad algoritmom, kjer človek uporablja tehnologijo in ohrani nadzor nad odločitvami, ter delom pod algoritmom, kjer izvaja navodila sistemov, ki jih ne razume in ne nadzoruje. Delavci morajo biti vključeni v uvajanje umetne inteligence, njihovo izkustveno znanje pa je treba upoštevati. Vse bolj iskana bo tudi veščina sistemskega mišljenja: AI opravi osnovno delo, človek pa vidi celoto.

Iz občinstva je prišlo tudi vprašanje, ki mi je ostalo v glavi: ali bomo zaradi hitrosti umetne inteligence postali nepotrpežljivi do sočloveka, ker bo »prepočasen«?

Dosegati tiste, ki jih ne dosežemo
Na delavnici »Reaching the Unreached« o skupnostnih učnih prostorih za odrasle z nizkimi osnovnimi zmožnostmi smo delali v skupinah in se vprašali, kaj bi lahko storili z neomejenim časom in denarjem. Ugotovili smo, da tudi to ne zagotavlja uspeha, če učeči se ne najdejo osebnega smisla in povezanosti z drugimi. Ta povezanost je ključ do boljšega razumevanja drugih kultur, medgeneracijski prenos znanj in medosebno razumevanje. Zanimiva je bila tudi ideja o obveznem prostovoljnem delu v skupnosti, kjer bi vsak odrasel v življenju nekaj mesecev delal za lokalno okolje.

Kritično mišljenje in medijska pismenost
Dotaknili smo se tudi teme medijske pismenosti. V času, ko dvomimo o skoraj vsaki objavi, se vprašamo, kdo sploh še ima čas in zmožnost preverjati vire. Medijska pismenost je več kot prepoznavanje lažnih novic. Pomeni razumeti, kako informacije nastajajo in se širijo, kakšno vlogo imajo algoritmi in kako naša prepričanja vplivajo na to, čemur verjamemo. Ljudi ne prepričajo samo dejstva, ampak tudi zaupanje, čustva in potreba po pripadnosti. Opozorili so tudi, da propaganda želi apatijo: če verjamemo, da ničesar ni mogoče preveriti, ne ukrepamo. Kritičnega mišljenja ne učimo tako, da povemo, kaj naj ljudje mislijo, ampak tako, da ustvarimo priložnosti za vprašanja, primerjanje stališč in pogovor.

Mreženje in pogled naprej
Konferenca je bila odlična priložnost za mreženje in iskanje partnerjev za bodoče Erasmus+ projekte. Osebni stiki s strokovnjaki iz vse Evrope so prinesli občutek evropske povezanosti in potrditev, da delimo podobne izzive. Zahvaljujem se nacionalni agenciji CMEPIUS za povabilo ter organizatorjem za odlično organizacijo.