Preprečevanje škode po velikih zvereh v kmetijstvu: pregled zadnjih 15 let

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil analizo aktivnosti za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu v zadnjih 15 letih. Ugotovitve kažejo, da so najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje škod po velikih zvereh visoke elektromreže, visoke vsaj 145 centimetrov. Po vzpostavitvi varovanja znotraj teh ograd 89 odstotkov rejcev drobnice in 98 odstotkov čebelarjev ni utrpelo nobenega škodnega dogodka. V redkih primerih, ko je do škode prišlo, je bil vzrok večinoma v nepravilni uporabi zaščitnih sredstev – predvsem v prenizki ali odsotni električni napetosti oziroma v pomanjkljivem vzdrževanju.

Analiza je pokazala, da se škodni dogodki po medvedu najpogosteje zgodijo na farmskem pletivu (t. i. »farmer mreži«) z nadgrajeno električno žico, po volku pa na večžičnih elektroograjah. Celotna analiza je dostopna v novem Poročilu o aktivnostih za preprečevanje škod po velikih zvereh v kmetijstvu v Republiki Sloveniji (2010–2024), ki so ga pripravili v okviru projekta LIFE Wild Wolf.

Od leta 2015 deluje tudi sistem hitre pomoči oškodovancem z interventnimi kompleti visokih elektromrež. Ti se uporabijo neposredno po škodnem dogodku, da se prepreči nadaljnja škoda, in služijo kot začasna zaščita do zagotovitve trajnejše primerne zaščite. Tako so na terenu pomagali interventno zaščititi premoženje že 93 uporabnikom. 

Rejec drobnice Andrej Jug iz okolice Tolmina pase svojo čredo ovc na območju velikih zveri. Leta 2023 je pričel s prakso varovanja črede z visokimi elektromrežami, za katero pravi: »Preden sem začel varovati z visokimi elektormrežami, sem imel veliko problemov predvsem s šakali, ki so mi odnašali jagnjeta, sedaj pa teh izgub nimam več. Z mrežami sem zadovoljen, saj vem, da so živali varne.«

Adam Raspor, svetovalec specialist za živinorejo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, je izpostavil da »za zaščito pašnih živali rejci uporabljajo pastirja, pse, ograde in visoke elektromreže, ki so med najbolj učinkovitimi. Ključna je pravilna postavitev mreže, višine najmanj 145 centimetrov, ter uporaba zmogljivih, pravilno ozemljenih aparatov z napetostjo nad 5 kilovoltov. Priporočljivo je kombinirati več ukrepov hkrati. Ti sicer pomenijo dodatne stroške, a zmanjšujejo izgube, ki jih povzročajo volkovi in medvedi, zato so v trenutnih razmerah nujni.«

Obstoječi nabor ukrepov za zaščito živali in način njihovega izvajanja ni vedno primeren, predvsem na zahtevnejših območjih, kot so strma pobočja alpskih pašnikov. V projektu LIFE Varna paša si zato skupaj z rejci med drugim prizadevajo za iskanje možnih ukrepov za varovanje pašnih živali v visokogorju. 

»S tovrstnimi ukrepi želimo v prvi vrsti nuditi tehnično pomoč rejcem in čebelarjem pri zaščiti njihovega premoženja. Od leta 2011 smo vzpostavili sodelovanje z več kot 250 kmetijami, ki so izboljšale svoje varovanje bodisi z visokimi elektromrežami bodisi s pomočjo pastirskih psov. V projektu Varna paša pa želimo znanje in izkušnje s terena prenesti v sistem kmetijskih subvencij in podpor na ravni države«, razloži Tomaž Berce, koordinator projekta LIFE Varna paša.  

Ocenjena vrednost škod in število škodnih dogodkov po volku in medvedu sta v Sloveniji po vrhu leta 2010 začela upadati. Nekoliko višje vrednosti v letu 2019 so posledica vzpostavitve tropov volkov v predalpskem in alpskem prostoru. K upadu števila škodnih primerov pripomore aktivna pomoč rejcem in podpora v obliki ustrezne zaščite s strani Zavoda za gozdove, Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter podpora z Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Trenutno razpoložljive oblike pomoči za rejce:

• Sofinanciranje MNVP: Rejci, čebelarji in drugi, ki so že utrpeli škodo zaradi velikih zveri, lahko na ministrstvu zaprosijo za izvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov. Ministrstvo sofinancira 80 odstotkov vrednosti opreme za visoke elektromreže in pripadajočo opremo. Pomembna novost je uvedba podpore za visoke elektromreže višine 145 cm – doslej so bile sofinancirane le mreže višine vsaj 160 centimetrov.
• Pomoč v okviru projektov: Podpora je na voljo tudi rejcem in čebelarjem, ki škode še niso utrpeli. Za več informacij se lahko obrnete na info@varna-pasa.si.
• V okviru projektov je v sodelovanju z izkušenimi vzreditelji delovnih linij različnih pasem mogoče sofinanciranje pastirskih psov; podrobnosti na info@varna-pasa.si.
• Subvencije KOPOP v okviru MKGP: ZVE – Operacija BK.12 Sobivanje z velikimi zvermi. Več informacij je na voljo na spletni strani Skupne kmetijske politike.

Več informacij o zaščitnih ukrepih in možnostih sofinanciranja je na voljo na spletni strani www.varna-pasa.si ter na spletni strani MNVP.

Velike zveri imajo pomembno vlogo v našem naravnem okolju, a lahko povzročijo konflikte s človekovimi dejavnostmi. Ključ do soobstoja so učinkoviti zaščitni ukrepi, njihova pravilna uporaba, hitro ukrepanje ob škodnem dogodku in uravnavanje številčnosti populacij v skladu z zakonodajo. Strokovne organizacije bodo tudi v prihodnje nadaljevale z izvajanjem ukrepov, ki omogočajo ohranjanje narave ob hkratnem varovanju  premoženja ljudi.