Zdravstvena oskrba v Posočju – izzivi in aktivnosti

Čeprav pomanjkanje (predvsem družinskih) zdravnikov že dlje časa občutimo tudi v Posočju, je v drugi polovici marca dodatno završalo. Iz Zdravstvenega doma (ZD) Tolmin so namreč sporočili, da ne bodo mogli več zagotavljati ustreznega, predpisanega neprekinjenega zdravstvenega varstva na območju, ki ga pokrivajo. Razlog? Vseslovenska akcija zdravstvenega inšpektorata, ki je tudi šestim zdravnikom - zunanjim sodelavcem ZD Tolmin napovedal prepoved nadaljnjega sodelovanja z zavodom, ki pa svojih kadrov za pokrivanje dežurstev nima dovolj. Vodstvu zavoda so se pri iskanju rešitve v naslednjih dneh pridružile tudi občine ustanoviteljice na čelu z župani ter oba posoška poslanca in predstavnik lokalnih interesov v državnem svetu. Začasna rešitev ni idealna, predvsem ne v finančnem smislu, je pa omogočila organizacijo nujne medicinske pomoči (NMP) do konca aprila. Kljub tej situaciji pa na področju zdravstva v Posočju lahko izpostavimo tudi dobre stvari.

Neprekinjena nujna medicinska pomoč zaenkrat zagotovljena

»ZD Tolmin pokriva območje, kjer prebiva nekaj manj kot 20.000 ljudi, geografsko pa je s skoraj 1.000 m2 največje v Sloveniji, ki ga pokriva en zdravstveni dom. Je zelo razgibano in tudi težje dostopno, dodatno težavo pri zdravstvenih storitvah pa predstavlja še dejstvo, da meji na drugo državo,« pojasnjuje direktor ZD Tolmin Primož Uršič. In nadaljuje, da se razmere kritično zaostrijo v poletnih mesecih, ko Posočje obišče množica turistov, od katerih želijo številni izkusiti zunanje, v veliki meri adrenalinske dejavnosti z neprimerljivo višjo stopnjo tveganja, zato se potreba po posredovanjih službe NMP takrat še poveča. Zaradi pomanjkanja svojega zdravniškega kadra ZD Tolmin neprekinjene NMP brez zunanjih sodelavcev ne more zagotavljati, nedavni inšpekcijski nadzor pa je napovedal prepoved nadaljnjega sodelovanja kar šestim zunanjim sodelavcem od skupno 14. Problematičen in v nasprotju z veljavno zakonodajo je namreč njihov status samostojnih podjetnikov. Po Uršičevih zagotovilih je vodstvo zavoda pristojne državne institucije na to situacijo opozarjalo že dlje časa, a skupnega jezika niso uspeli najti. Začasno rešitev, ki bo v veljavi do konca aprila, je omogočil dogovor z nekaterimi zdravniki, ki v tem času dežurstva (večinoma gre za pokrivanje dežurstev ponoči in ob dela prostih dnevih) opravljajo prek podjemih pogodb namesto svojih s. p.-jev, kar pa naročniku prinaša dodatne finančne stroške. V predstavljanje izzivov pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe v Posočju so se poleg vodstva ZD Tolmin vključili tudi posoški funkcionarji, župani Alen Červ (Tolmin), Marko Matajurc (Kobarid) in Valter Mlekuž (Bovec), poslanca Uroš Brežan in Danijel Krivec ter državni svetnik Oton Bratuž. Aktivni so bili na delovnih telesih državnega zbora in državnega sveta, se usklajevali z ministrstvom za zdravje, posvetovali z nekaterimi poslanskimi skupinami in 26. marca v Ajdovščini sklicali širši regijski sestanek, na katerem so se s predstavniki ministrstva za zdravje sestali direktorji vseh štirih zdravstvenih domov na Goriškem (ZD Nova Gorica, ZD Ajdovščina, ZD Tolmin in ZD Idrija), župani teh občin in vodstvo Splošne bolnišnice Nova Gorica. »Sistemskih rešitev zaenkrat nismo našli, je pa vsak na svojem področju sprejel nekaj nalog, ki bodo pripomogle k začasnim ukrepom za prebroditev poletne turistične sezone. Preverile se bodo morebitne kadrovske rezerve pri ostalih zdravstvenih zavodih, z zdravniki, ki so prejeli obvestila inšpekcij, se bo opravilo še en intenziven krog usklajevanj glede možnih preoblikovanj delovnih razmerij z ZD Tolmin, na ministrstvu pa bodo po hitrem postopku prilagodili uredbo, ki ureja finančne omejitve pri sklepanju podjemnih pogodb,« je intenzivno iskanje rešitev navedel tolminski župan Červ. »Gre za izrazito začasne ukrepe, ki ne naslavljajo ključnega problema – pomanjkanja zdravnikov v naši regiji. Prav geografsko odmaknjena območja najbolj občutimo pomanjkanje zdravnikov, zato si prizadevamo za posebno zakonsko obravnavo, zagotovo pa nam dela ne olajšujejo omejitve pri dovoljenih oblikah sodelovanj z zunanjimi sodelavci,« je še dodal.

Preostale ambulante delujejo po običajnih urnikih

Nastala situacija k sreči ne vpliva enako na vse dejavnosti zavoda. »Inšpekcijski nadzor je v ZD Tolmin povzročil predvsem težave z zagotavljanjem dežurstev oz. nudenjem NMP ponoči ter med vikendi in prazniki, v veliko manjši meri pa je imel vpliv na nadomeščanje ambulant družinske medicine in izvajanje specialistične dejavnosti. Z začasnim ukrepom smo uspeli vzpostaviti nemoteno delovanje dežurne službe v marcu in aprilu, prav tako bo za paciente brez izbranega osebnega zdravnika nadomeščanje potekalo kot do sedaj in tudi specialistične ambulante bodo delovale po svojih običajnih urnikih​,« paciente iz Posočja pomirjata direktor Primož Uršič in strokovna vodja ZD Tolmin Polona Gerčar Vičič. »Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in porodniških dopustov na območju treh posoških občin trenutno z redno zaposlenimi zdravniki deluje pet od enajstih ambulant družinske medicine (ena v Bovcu, ena v Kobaridu, dve v Tolminu in ena na Mostu na Soči). Ostale ambulante nadomeščamo z upokojenimi zdravniki in zunanjimi sodelavci,« še navaja Gerčar Vičič.

Za okoli 3.000 pacientov, ki so ostali brez izbranega zdravnika, sta glede na razpoložljivost zdravnikov vsaj štiri- do petkrat tedensko organizirani dodatna družinska ambulanta (nekdanja ambulanta za neopredeljene) in nadomestna ambulanta. Urnik je sproti objavljen na spletni strani www.zd-tolmin.si, ambulanti pa delujeta prostorih nekdanje urgence v Tolminu. Za administrativne zadeve, kot so naročanje receptov, napotnic in urejanje bolniških staležev, je pacientom na voljo administrativna ambulanta v Tolminu, priporočajo pa tudi uporabo portala doZdravnika. »Do konca poletja pričakujemo zaključek prve porodniške odsotnosti, pozno jeseni se zaključuje še drugi porodniški dopust, predvidoma jeseni pa bo za samostojno delo usposobljena tudi zdravnica iz tujine,« predvideno kadrovsko sliko za družinske zdravnike opisuje strokovna vodja Gerčar Vičič. Direktor Uršič pa dodaja: »V vmesnem času se v zavodu še naprej trudimo s pridobivanjem dodatnih kadrov. Tudi iz tujine, želja in poudarek pa ostajata na zdravnikih iz našega okolja. Zato je letos ponovno oživela štipendijska shema za zdravniške kadrovske štipendije, z županom Tolmina pa nameravava še to pomlad sklicati dodatno srečanje z vsemi študenti Medicinske fakultete, ki so doma v Posočju.«

Srečevalni sistem in vozilo urgentnega zdravnika

Vozilo urgentnega zdravnika oziroma tako imenovani VUZ je element srečevalnega sistema, ki zagotavlja večjo izkoriščenost zdravnika (v pozitivnem pomenu besede). »V Sloveniji je bil VUZ uveden 1. aprila lani, ZD Tolmin oziroma Posočju pa pripada 24 ur dnevno,« pojasnjuje vodja službe NMP v ZD Tolmin Mojca Ivančič. VUZ predstavljata urgentni zdravnik in diplomirani zdravstvenik kot voznik, ki zdravnika odpelje na intervencijo. Tam je tudi nujno reševalno vozilo z dvema reševalcema, ki v primerih, ko spremstvo urgentnega zdravnika ni potrebno, sama odpeljeta obolelega v bolnišnico, medtem ko je zdravnik na razpolago za morebitno naslednje posredovanje. Ivančič se tako spomni primera iz lanskega poletja, ko je posredovala na petih zaporednih intervencijah na Bovškem, kar pa brez VUZ ne bi bilo mogoče. Poleg tega z VUZ opravljajo tudi hišne obiske pacientov, s čimer je zagotovljena večja mobilnost.

Sistem prvih posredovalcev prenovljen v Tolminu in Kobaridu, prenova čaka tudi Bovec

Prvi posredovalci so posamezniki, ki običajno nimajo zdravstvene izobrazbe, imajo pa opravljen in enkrat letno obnovljen ustrezen tečaj ter se lahko hitro odzovejo na poziv dispečerske službe ali zdravnika. Pomembno je, da so čim hitreje na kraju dogodka in izvajajo ukrepe za ohranitev življenja do prihoda ekip NMP, s katerimi so na liniji ves čas posredovanja. Na ta način bistveno povečajo možnosti preživetja. Prve posredovalce se navadno aktivira v primerih nenadnega srčnega zastoja, ob zaporah dihalnih poti, močnih zunanjih krvavitvah in v drugih primerih, ko je ogroženo življenje pacienta.

Kot je povedala vodja NMP v Posočju Mojca Ivančič, so sistem prvih posredovalcev v lanskem letu prenovili v občinah Tolmin (vzpostavljen 1. junija 2024) in Kobarid (vzpostavljen 1. decembra 2024), enako je predvideno tudi za občino Bovec. Na petih tečajih, ki jih je izvedla devetčlanska ekipa NMP pri ZD Tolmin, se je usposobilo 98 prvih posredovalcev iz občine Tolmin in 60 prvih posredovalcev iz občine Kobarid. Obnovitveni tečaj morajo ti opraviti vsako leto, udeležijo pa se ga lahko tudi novi kandidati. Sistem je odprt za vse občane, zainteresirani pa lahko za dodatne informacije zaprosite prek e-pošte ucni.center@zd-tolmin.si. Cilj je pokriti vsa območja občin, še posebej tista bolj oddaljena od krajev z zdravniško pomočjo, pojasnjuje Ivančič in pove, da so v ZD Tolmin s trenutno pokritostjo terena s prvimi posredovalci v tolminski in kobariški občini zadovoljni. Od vzpostavitve so že posredovali na nekaj intervencijah in odziv je bil po njenih besedah dober.

Nadaljuje se obsežna prenova centralne stavbe ZD Tolmin, v pripravi dokumentacija za satelitski urgentni center

Potek celostne prenove objektov centralne stavbe ZD Tolmin spremlja Oddelek za investicije in razvoj Občine Tolmin. Trenutno potekajo najbolj obsežna gradbena dela, izvedba sledi načrtovanemu terminskem planu, po katerem je zaključek v maju prihodnje leto. Izvedena je že preureditev objekta A ob Prešernovi ulici, kamor so se začasno preselile splošni ambulanti 1 in 4 ter referenčna ambulanta. V preurejanju sta objekta B in C (ob Ulici Simona Kosa), poteka gradnja prizidka – tako imenovani objekt D, ki bo povezal vse objekte v funkcionalno celoto. Potek gradnje je soodvisen tudi od stalnega zagotavljanja najnujnejših zdravstvenih storitev ter nemotenega delovanja celotnega zdravstvenega doma, da so pacientom dostopne vse potrebne storitve.

Prav v teh dneh pa se začenja še priprava dokumentacije za drugo fazo prenove ZD, torej za izvedbo satelitskega urgentnega centa (SUC), ki bo predvidoma lociran v sedanji stavbi B v bližini avtobusne postaje. »V pripravo so trenutno usmerjeni precejšnji napori, saj želimo omogočiti čim bolj sočasno izvedbo s prenovo preostalega objekta, tako da bi prebivalcem ter ostalim uporabnikom lahko brez zamud ponudili zaključen, celosten in sodoben objekt,« poudarja direktor Primož Uršič.