Dan emigranta v Čedadu

V gledališču Ristori v Čedadu so 6. januarja pripravili tradicionalno srečanje, poimenovano Dan emigranta, na katerem so ob nagovorih obeležili tudi 50 let delovanja Beneškega gledališča. Program je bil prepleten z nastopi Mešanega pevskega zbora Rečan Aldo Klodič in odlomki igralcev Beneškega gledališča iz predstave Uon s pepela (v režiji Alide Bevk) ter nastopi Folklorne skupine Živanit.

62. Dan emigranta se je začel s pesmijo Oj Božime, ki ga je Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič izvedel v poklon zadnjima Čedermacema, don Božu Zuanelli in don Marinu Qualizzi, ki sta nas zapustila v preteklem letu. Dan emigranta prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza Videmske pokrajine pod pokroviteljstvom Občine Čedad. Dan emigranta, ki je leta 1964 nastal kot srečanje izseljencev, ki so se v prazničnem času vračali domov, je za Slovence na Videmskem že desetletja tudi priložnost za razmislek o lastnih potrebah. Dogodka so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik Vlade Republike Slovenije (RS) in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, podpredsednik Državnega zbora (DZ) RS Danijel Krivec, poslanec v DZ RS Uroš Brežan, generalni konzul Gregor Šuc, župana občin Bovec in Kobarid Valter Mlekuž in Marko Matajurc, podžupanja Občine Kobarid Urška Miklavič, podžupan Občine Tolmin Tomaž Štenkler, direktor Občinske uprave Občine Bovec Sejad Jušić, predstavniki slovenskih organizacij na Videmskem, senatorka v rimskem senatu prof. Tatjana Rojc, deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organzacij (SSO) Nives Cossutta ter Walter Bandelj ter številni drugi.

Prva je zbrane nagovorila županja Občine Čedad Daniela Bernardi in vsem zaželela dobrodošlico na tem pomembnem srečanju, ki ga, kot je dejala, z veseljem podpira tudi Občina Čedad. Izpostavila je predvsem možnosti sodelovanja med Slovenijo in Italijo na gospodarskem, pa tudi na kulturnem, športnem in drugih področjih, ki to območje povezujejo.

Nato je vse pozdravil podpredsednik Vlade RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki se je v uvodu zahvalil organizatorjem, da skrbijo za to tradicijo in organizacijo teh prireditev in srečanj, tako zelo pomembnih za Slovence in Benečijo. Čestital je tudi Beneškemu gledališču za 50 let delovanja in ohranjanja slovenske besede in vsem voščil srečno, zdravo in uspešno leto 2026.

»Beneško gledališče je pomemben steber slovenske kulture v Benečiji. Zelo sem vesel, da sem letos spet lahko z vami, predvsem zato, ker se mi zdi pomembno zavedanje o našem skupnem poslanstvu. Med prazniki se radi vračamo domov in se še bolj zavedamo, kako velika in pomembna je naša skupnost. Ta skupnost ni stvar geografije, temveč je stvar srca, ki presega naše meje. Slovenci smo doma tam, kjer je živa slovenska beseda in slovenska pesem. Zadovoljen sem, da tako dobro sodelujemo z vsemi organizacijami in da tudi politika v Sloveniji zna stopiti skupaj, ko gre za podporo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Konec lanskega leta smo spremenili tudi naš krovni zakon, ki bo omogočal sofinanciranje delovanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je pomemben vezni člen med obema državama. Zadovoljen pa sem tudi, da bomo tudi na gospodarskem področju, kar je že omenila tudi županja Čedada, začeli krepiti gospodarsko sodelovanje. V naslednjih letih bo za to namenjenih deset milijonov evrov, četrtina teh sredstev pa bo namenjenih zamejstvu v Italiji. Resnično si želim, da bi predvsem v Benečiji pripravili dovolj kakovostnih projektov, da bi Slovenke in Slovenci, naši rojaki, ostajali doma na tem območju, ki se povezuje s čudovito soško dolino, in krepili bogastvo tega prostora,« je med drugim povedal minister Arčon.

Predsednik Skupnosti gorskega območja Nadiža in Ter Antonio Comugnaro je v svojem nagovoru med drugim posebej izpostavil letošnje Srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki bo 17. januarja potekalo v Kobaridu in na katerem bo ob srečanju županov občin z obeh strani meje z ministrom Arčonom na okrogli mizi podpisano tudi Pismo o nameri o ustanovitvi EZTS Julijske Alpe. Poudaril je, da bo to končno konkreten korak k izboljšanju čezmejnega sodelovanja v okviru skupnega teritorialnega sodelovanja.

V imenu slovenskih organizacij na Videmskem je spregovorila Margherita Trusgnach, ki je relativno kritično ocenila aktualno dogajanje s ponovno kontrolo italijanskih organov na meji med Slovenijo in Italijo in se tudi kritično dotaknila odnosov italijanskih oblasti do Slovencev v Benečiji. Odločila se je, da bo govorila skozi oči mladih, ki, po njenem, preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zato ne poznajo meja, ki so predvsem v glavi ostale starejšim generacijam.

»V dvojezični šoli so lahko veliko izvedeli o naši zgodovini, ki pa ni nujno tudi njihova. Današnji svet je slabši od tistega, v katerem sem sama odraščala, saj je manj idealizma, manj skupnih bojev, skupnega čutenja in manj občutka pripadnosti, poleg tega pa nas spet delijo in osamljajo meje, ki smo se jih tako trudili podreti. Treba je začeti znova, čas je za spremembe. Začeti moramo delati, kot se je delalo nekoč. Postaviti si moramo jasne cilje za izpolnitev naših želja in zahtev. Ni pomembno, kaj meni vsak posameznik, temveč je pomembno, da skupaj delamo za Benečijo, če nam je Benečija pri srcu.«

Odločno se je obregnila ob sebičnost in delitve znotraj skupnosti, med SKGZ in SSO, saj jih je malo in vsi delajo za rast skupnosti in za razvoj Benečije. Spomnila je, kako so Slovenci v Benečiji v sodelovanju z matično domovino glavne rezultate dosegli s skupnim delom.

Dogajanje je zaokrožilo Beneško gledališče, ki je skozi vse odlomke izražalo potrebo po ohranjanju slovenske besede, opominjalo pa tudi na čase, ko je bila ta tudi v cerkvah prepovedana. Program je povezovala Cecilija Blasutig.