54. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja v Kobaridu

Kobarid je v soboto, 17. januarja, gostil tradicionalno, že 54. novoletno srečanje Slovencev Videnske pokrajine in Posočja, ki ga vsako tretjo soboto v januarju pripravljajo posoške občine in Upravna enota Tolmin (UE Tolmin). Dogodek že več kot pol stoletja predstavlja pomembno tradicijo srečevanja Slovencev tega območja ter potrjuje živost skupnega jezika in kulture.

Osrednja slovesnost je potekala v Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Vlade Republike Slovenije (Vlade RS) in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen stalne podpore slovenskim skupnostim zunaj matične domovine ter vlogo čezmejnega sodelovanja pri ohranjanju identitete in jezika.

V imenu gostiteljev – Občine Kobarid, Občine Tolmin, Občine Bovec in UE Tolmin – je zbrane nagovoril tudi župan Občine Kobarid Marko Matajurc, pozdrav iz Benečije pa je prinesla priznana kulturna delavka in pesnica Margherita Trusgnach.

Kulturni program so oblikovali Ljuba Jenče, Oktet Simon Gregorčič Kobarid ter Folklorna skupina »Val Resia« A. P. S. iz Rezije, ki so s svojimi nastopi prikazali bogastvo kulturne dediščine v čezmejnem prostoru.

Podelitev Gujonovih priznanj

Na slovesnosti so tradicionalno podelili Gujonovi priznanji, ki sta namenjeni posameznikom za izjemne dosežke in dolgotrajno delovanje na področju ohranjanja slovenske identitete, kulture in jezika v zamejstvu.

Luisa Battistig je priznanje prejela za dolgoletno in predano delovanje na področju ohranjanja kulturne in etnografske dediščine Benečije ter za pomemben prispevek k družbenemu in kulturnemu življenju Nadiških dolin. Živi na pobočju Matajurja, simbola tega prostora, in je že vrsto let tesno vpeta v delovanje slovenskih društev, zlasti Planinske družine Benečije, ki jo kot predsednica vodi od leta 2012.

Pri Inštitutu za slovensko kulturo skrbi za etnografsko zbirko Muzej varha Matajura, kjer obiskovalcem približuje način življenja v gorskih vaseh, njihovo zgodovino, delovne navade in bogato ustno izročilo. Kot pripovedovalka in poznavalka lokalne dediščine redno sodeluje na srečanjih, prireditvah in vodenjih ter s svojim delom povezuje preteklost in sodobni čas.

Luisa Battistig piše prozo in poezijo ter objavlja v krajevnem slovenskem časopisju in Trinkovem koledarju. Je avtorica dveh knjig in urednica publikacij, posvečenih življenju na planinah in kulturni krajini Matajurja. Njeno delo zaznamuje skrbna dokumentacija snovne in nesnovne dediščine Benečije ter tiha, a vztrajna predanost ohranjanju prostora, jezika in skupnosti.

Andreina Trusgnach je priznanje prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter za dragocen in vztrajen prispevek k ohranjanju in uveljavljanju slovenskega jezika in kulture v Benečiji. Že od mladih let ustvarja v slovenskem beneškem narečju, ki ga dojema kot svoj prvi in najgloblji izrazni jezik, ter z njim zavestno kljubuje nevarnosti postopnega izginjanja narečne in jezikovne raznolikosti v Videnski pokrajini.

S svojo poezijo, prozo in besedili popevk je sodelovala na številnih literarnih natečajih v Italiji in Sloveniji ter prejela okoli 300 priznanj, njena dela pa so objavljena v revijah, antologijah, šolskih publikacijah in Trinkovem koledarju. Njene samostojne pesniške zbirke, zlasti dvojezična zbirka Pingulauenca ki jo ni bluo – L'altalena che non c'era, so dosegle širok odmev tudi zunaj lokalnega okolja in pomembno prispevale k večji prepoznavnosti beneških Slovencev v italijanskem in slovenskem prostoru.

Poleg literarnega ustvarjanja Andreina Trusgnach aktivno sodeluje v slovenskih kulturnih društvih Videnske pokrajine ter pri čezmejnem Kulturnem društvu NIT – Posočje, Benečija, Rezija. Njeno delo združuje umetniško izraznost, osebno predanost in jasno zavest o pomenu jezika kot nosilca identitete, kar ji daje posebno mesto med sodobnimi ustvarjalci beneškega prostora.

Dogodek z dolgoletno tradicijo ostaja živ dokaz trdne povezanosti ljudi, prostora in jezika. S spoštovanjem do ustvarjalnega in predanega dela letošnjih prejemnic Gujonovih priznanj ter z bogatim kulturnim programom je bil znova v ospredje postavljen pomen ohranjanja slovenske identitete in kulturne raznolikosti v obmejnem prostoru.

Srečanje sta tudi letos podprla Zavarovalnica Triglav in tolminska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.