Otroci vrtcev Bovec in Žaga na kulturno obarvanem dnevu v Tolminu
Tolmin – Otroci iz skupin Zajčki, Ptički in Barvice smo se v sredo, 25. februarja, z avtobusom odpravili na kulturno obarvan izlet v Tolmin. Za nekatere otroke je bila to prva vožnja, zato je bilo doživetje še toliko večje. Po prihodu v Tolmin smo obiskali Kinogledališče Tolmin, kjer nas je sprejela prijazna upravnica Špela. Najprej smo si v družbi otrok iz vrtca Tolmin ogledali kratke animirane filme o živalih, vsak izmed filmov pa je imel posebno sporočilo. Po ogledu nam je Špela predstavila prostore kinogledališča, spoznali smo tehnika, ki ima pomembno vlogo pri predvajanju filmov, ustavili smo se v garderobi, kjer se nastopajoči pripravljajo za svoj nastop, za konec pa smo si ogledali še galerijo, v kateri so bila razstavljena čudovita likovna dela. Sledil je obisk otrok v vrtcu Tolmin. Vsaka skupina je na različen način preživela nekaj časa z njimi, ena se je odpravila na sprehod, druga se je preizkusila na njihovih igralih. Skupaj smo preživeli nekaj lepih trenutkov, se družili in prepustili igri. Sledila je malica in slovo od novih prijateljev, a verjamemo, da se bomo spet srečali na kakšnem skupnem dogodku, da vezi, ki smo jih začeli plesti, le še poglobimo in ohranimo. Naši koraki so se že napotili naprej v Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin, kjer nas je sprejela prijazna knjižničarka Polonca. Popeljala nas je skozi vse hodnike in med police, polne knjig. Najdlje smo se zadržali v pravljični sobi, ki je namenjena prav otrokom, v njej pa je poleg knjig še veliko didaktičnih igrač. Ker nam je bilo vreme izredno naklonjeno, smo čas za pravljico izkoristili kar na stopnicah pred knjižnico, kjer nam je Polonca pripovedovala zgodbo o želvi, ki je odkrivala svet. Z zanimanjem smo ji prisluhnili, saj smo se tudi sami znašli v tej vlogi, da smo odkrivali in raziskovali kotičke Tolmina.
Pred odhodom domov smo se vsi skupaj znova zbrali na Brajdi, kjer imajo veliko igral za otroke. Tukaj smo se prepustili igri, se nadihali svežega zraku ter se sproščeno družili. Naš avtobus je že čakal, da nas popelje nazaj proti Bovcu in ker je vožnja s šoferjem Harijem minila brez skrbi, smo mu v zahvalo spesnili eno pesmico na hitro: »Na avtobusu smo se imeli zelo lepo, saj z našim Harijem ni (nikoli) nikomur slabo!«
Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, prijetno utrujeni in malo lačni, ampak imeli smo se zelo lepo. Verjamemo, da nam bo ta dan ostal še dolgo v lepem spominu.