Novo arheološko odkritje v Tolminu
Avtor: Barbara Brezigar, Tomaž Fabec, Tina Nanut (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Nova Gorica)
Tolmin – Pri gradnji novih stanovanjskih hiš na Petelincu v Tolminu so bile naključno odkrite arheološke najdbe, ki kažejo na doslej neznano prazgodovinsko naselbino na tem območju.
Izvedene so bile arheološke raziskave, v okviru katerih je bila odkrita večja količina odlomkov prazgodovinskih keramičnih posod in živalskih kosti. Najdbe so znane z več lokacij na skrajnem južnem robu terase in na območju novogradenj v pobočju nad cesto Tolmin–Dolje (Brunov drevored). Čeprav med raziskavami ni bilo odkritih struktur ali drugih bivanjskih elementov, lahko na podlagi številnih odlomkov keramičnega posodja, lepa in razlomljenih živalskih kosti in zob drobnice upravičeno domnevamo, da se je na izravnani in naravno zaščiteni terasi na južnem vznožju Kozlovega roba nahajalo poselitveno območje. Glede na odkrito gradivo je bil ta prostor poseljen ob koncu srednje in v mlajši bronasti dobi, posamezne najdbe pa kažejo, da je bilo najdišče obljudeno tudi v pozni bronasti dobi in verjetno še v času starejše železne dobe.
Odkritje naselbinskega areala predstavlja pomemben korak k razumevanju bronasto- in železnodobne poselitve območja Tolmina, saj med drugim ponovno odpira vprašanje lokacije doslej neznane poznobronastodobne in železnodobne naselbine, ki ji je pripadalo grobišče na vzhodnem vznožju Kozlovega roba (današnja Ilirska ulica) slabih tristo metrov stran.
Območje Na Petelincu je bilo v preteklosti močno poškodovano z različnimi vojaškimi aktivnostmi, v zadnjih letih pa intenzivno pozidano. S tem je možnost novih odkritij omejena, vsekakor pa je novo arheološko najdišče izredno pomembno za poznavanje in proučevanje prazgodovinske poselitve Tolmina in Tolminske kotline.
NA PETELINCU V TOLMINU SO OB GRADNJI NOVIH HIŠ ODKRILI ODLOMKE PRAZGODOVINSKE KERAMIKE IN ŽIVALSKIH KOSTI, KI PRIČAJO O OBSTOJU NASELBINSKEGA OBMOČJA IZ BRONASTE IN ZGODNJE ŽELEZNE DOBE. Najdbe kažejo, da je bila terasa na južnem vznožju Kozlovega roba nekoč poseljena, kar pomembno prispeva k razumevanju prazgodovinske poselitve Tolminske kotline.
