Jamarsko srečanje v Bovcu

Bovec – V organizaciji Društva za raziskovanje jam Ljubljana, Jamarske zveze Slovenije (JZS) in Kulturnega društva Golobar Bovec je konec novembra v veliki dvorani Stergulčeve hiše potekalo jamarsko srečanje z naslovom V globinah Kanina. Pozdravne besede je udeležencem najprej namenil župan Občine Bovec Valter Mlekuž, ki je pozdravil željo in nato pripravljenost za organizacijo srečanja v Bovcu. Srečanje je zopet organizirano po dveh letih, v tem času pa se je v jamarstvu nabralo veliko novosti, ki jih je primerno predstaviti. V kaninskem pogorju naj bi bilo več kot desetina vseh na svetu znanih jam, ki sežejo več kot tisoč metrov v globino. Veliko novih jam so odkrili v Rombonskem jamskem sistemu, ki je z več kot dvajsetimi kilometri dolžine četrti najdaljši v Sloveniji. Tudi pogorje Rombona ponuja še številne jamarske izzive. Uspešni so bili tudi v Skalarjevem breznu, nadejajo pa se, da bodo našli povezavo s sistemom Mala Boka. To bi pomenilo, da so odkrili najglobljo jamo v Evropi. Glede na vsa ta in številna druga dejstva lahko brez zadržkov zdrži trditev, da je slovensko jamarstvo doma na Bovškem. Omenjeni jamski sistemi pa niso zanimivi le za slovenske jamarje, temveč v svoje globine privabljata številne jamarje z vsega sveta. Prve besede predsednika JZS Igorja Benka so bile namenjene prav odličnemu sodelovanju JZS z Občino Bovec, zlasti z bovškim županom. Za uvod v predstavitve je poskrbel dr. Jurij Kunaver, ki se je najprej nostalgično spomnil njegovega prvega prihoda na Bovško. Kunaver se je na Kanin prvič odpravil leta 1961, nato pa dve leti kasneje začel prve odprave v podzemlje. Danes to območje raziskujejo številna jamarska društva. Registrirali so že več kot osemsto jam, najdlje v globino pa med odkritimi sistemi seže jama Čehi II s 1.505 metri razlike med nadmorsko višino vhoda in najnižjo točko.