Prostovoljke na obisku – srce večgeneracijskega centra

V naslovu smo tokrat namenoma uporabili žensko slovnično obliko, in sicer preprosto zato, ker so v opisanih dejavnostih dejansko sodelovale samo ženske. Seveda moških ne izključujemo, nasprotno – vrata so jim vedno odprta. A tokrat imajo glavno besedo prostovoljke.

V letu 2025 je bilo na Posoškem razvojnem centru aktivnih deset prostovoljk, ki sodelujejo z oddelkom ljudska univerza, največ v okviru Večgeneracijskega centra Goriške. Nekatere z nami sodelujejo že vrsto let, druge so se pridružile letos, vsem pa je skupno to, da se rade vračajo – kar nam pomeni največje priznanje.

Prostovoljke vodijo raznolike in bogate aktivnosti: od delavnic ročnih spretnosti in kreativnega ustvarjanja do telesne vadbe, urejanja vrta, kuhanja, opazovanja ptic in celo telovadbe za možgane. Gre za izjemno aktivne posameznice, ki poleg prostovoljskega dela sodelujejo tudi v drugih organizacijah ter skrbijo za pestro osebno in družabno življenje. Njihovi urniki so polni, energije pa jim očitno ne zmanjka.

Enkrat letno to ekipo pridnih rok in odprtih src povabimo na skupno srečanje. Namen? Da se prostovoljke med seboj še bolje spoznajo, povežejo in izmenjajo izkušnje. Hkrati pa želimo pokazati, kako zelo na Posoškem razvojnem centru cenimo njihovo delo, kako neprecenljiv je njihov prispevek in kako hvaležni smo za vsako uro, ki jo namenijo skupnosti.

Dejstvo je, da večgeneracijski center brez prostovoljk preprosto ne bi mogel delovati. Ivica, Lilijana, Maja, Irena, Laura, Mirijam, Ana Marija, Javorka, Mirica in Danica – hvala vam za vse, kar delite z nami in skupnostjo. Veseli in hvaležni smo, da hodimo to pot skupaj. A brez sodelavk, ki vskočijo s strokovnim znanjem, tudi ne. Zato gre iskrena zahvala tudi vsem sodelavkam ljudske univerze.

In kaj smo na srečanju pravzaprav počeli? Najprej klasika: kava in čaj, rogljički, pa tudi sadje – ker se trudimo živeti zdravo. Sledilo je spoznavanje, nato pa – v duhu ljudske univerze – tudi učenje. Za prostovoljke in zaposlene smo pripravili tri vsebinsko zahtevnejše kvize v programu Bamboozle, teme pa so bile vse prej kot lahke: etični kodeks, varstvo osebnih podatkov in situacijski izzivi pri vodenju različnih skupin. Znanja za pripravo kviza so bila pridobljena tudi v okviru mednarodnih Erasmus+ mobilnosti in prenesena v prakso. Po pravici povedano – oblika in izvedba kviza bi lahko bili tudi boljši. Ampak za začetek je bilo čisto v redu, mimogrede pa smo se naučili še kaj novega o samem programu. Pametne naprave sicer vztrajno poskušajo biti pametnejše od nas, a se ne damo.

Srečanje je bilo dobrodošla priložnost tudi za zaposlene, da so si v sicer dinamičnem delovnem vsakdanu vzele čas za nekoliko bolj sproščeno druženje. Čeprav je včasih pri nas pravi kurnik, je tokrat vse potekalo gladko in z nasmehom: prostor pripravljen, pospravljen, posoda pomita in pospravljena v trenutku. Še en dokaz, da gre z dobrim sodelovanjem vse malo lažje – in predvsem z veliko dobre volje.