Projekt Dairy+ odprl nove možnosti za trajnostno mlečno-predelovalno verigo

V sosednjem Čedadu je 15. maja potekala zaključna konferenca čezmejnega projekta Dairy+, ki se je v zadnjih dveh letih osredotočal na raziskovanje možnosti izrabe stranskih produktov v mlekarstvu, predvsem sirotke, ter na usposabljanje in povezovanje deležnikov za spodbujanje krožnega gospodarstva v mlečno-predelovalni verigi. Projekt je povezal pet institucij – Slovenijo je poleg vodilnega partnerja, regionalne razvojne agencije Posoški razvojni center (PRC), zastopala še Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, italijansko stran pa Fundacija za agroživilstvo in biogospodarstvo dežele Furlanije - Julijske krajine, Univerza v Vidmu ter Zoo-profilaktični inštitut iz Benetk.

Udeležence zaključnega dogodka je v imenu vodilnega partnerja uvodoma nagovoril direktor PRC Simon Škvor, v strokovnem delu programa pa je sodeloval tudi Miro Kristan, ki je bil gost dveh pogovornih omizij o ustvarjanju nove vrednosti iz stranskih tokov v mlekarstvu in prihodnosti čezmejne mlečno-predelovalne verige.

Kot je bilo predstavljeno na dogodku, je bil osrednji namen projekta z okoljskega in finančnega vidika proučiti možnosti predelave sirotke, ki nastaja pri proizvodnji sira in drugih mlečnih izdelkov. Sirotka je še vedno pogosto obravnavana kot odpadni produkt, ki kot tak predstavlja velik strošek, danes pa jo stroka prepoznava kot dragoceno surovino z velikim potencialom.

Projektni partnerji so na podlagi pilotnega poskusa predstavili rezultate raziskav koncentrata sirotke, pridobljenega z ultrafiltracijo, ter njegove uporabe v različnih izdelkih – od fermentiranih napitkov, probiotičnih jogurtov in sirnih namazov do sladoleda in drugih inovativnih mlečnih proizvodov. V zaključevanju so tudi priporočila za podporo krožnemu gospodarstvu, namenjena odločevalcem, ter študija ekonomske izvedljivosti koncentriranja sirotke za manjše mlekarne (LCA analiza), saj pomemben izziv ostaja prenos teh rešitev v ekonomsko vzdržno prakso za mala in srednja podjetja na čezmejnem območju.

Eden izmed ključnih prispevkov projekta je tudi krepitev čezmejnega povezovanja deležnikov. Vključeni so bili številni predstavniki manjših mlekarn, sektorskih agencij, strokovnih združenj in raziskovalnih organizacij s področja agroživilstva in krožnega gospodarstva z obeh strani meje, med drugim tudi Mlekarna Planika, ki je za potrebe pilotnega poskusa zagotovila sirotko.

Odvile so se še številne druge aktivnosti, ki bodo prispevale k večji ozaveščenosti o možnostih izrabe sirotke. Natisnjen je bil priročnik dobrih praks o stranskih tokovih v mlekarstvu, izvedene spletne delavnice za predelovalce mleka, organizirani ozaveščevalni dogodki ter študijski obisk slovenskih podjetij, na katerem so udeleženci spoznali inovativne tehnološke rešitve za predelavo sirotke, v okviru festivala Frikafest pa še čezmejni dogodek na temo predelave mleka in gradnje blagovnih znamk.

Zaključna konferenca se je sklenila s premierno predstavitvijo dveh dokumentarnih filmov. Prvi se posveča raziskavam in inovacijam, razvitim v okviru projekta Dairy+, drugi pa tradiciji planinskega pašništva na čezmejnem območju.

Projekt Dairy+ je pokazal, da lahko sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, stroko in lokalnim gospodarstvom pomembno prispeva k bolj trajnostnemu razvoju mlekarstva ter novim priložnostim za manjše proizvajalce na čezmejnem območju.

Projekt DAIRY+ v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027 sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.