Poklici prihodnosti

V ponedeljek, 1. decembra, smo na Gimnaziji Tolmin v organizaciji RRA Posoški razvojni center, v okviru projekta Partnerstvo za kadre, gostili predavanje dr. Sabine Žnidaršič z naslovom Izbira šolanja v svetu nenehnih sprememb v družbi, znanosti, tehnologiji in na trgu dela.

Dr. Sabina Žnidaršič je strokovna sodelavka v visokošolski dejavnosti za podporo kandidatom pri vpisu na Univerzo v Ljubljani. Izvaja karierna svetovanja, delavnice na teme izboljšanja kompetenc in znanj ter povezovanja z delodajalci. Pri svojem delu si še posebej prizadeva študente pripraviti na izzive prihodnosti.

Cilj projekta Partnerstvo za kadre je promocija tehničnih poklicev med mladimi v Posočju in širši regiji. Zanimalo nas je, ali hodimo po pravi poti in kako perspektivni so tehniški poklici, hkrati pa smo vam s predavanjem želeli olajšati izbiro nadaljnjega izobraževanja. Povzetek predavanja dr. Sabine Žnidaršič je predstavljen v nadaljevanju.

Kako v hitro spreminjajočem se svetu izbrati zase najboljšo izobraževalno pot?

Pomembno je zavedanje, da se trg dela oziroma potrebe po strokovnih profilih nenehno spreminjajo in da zgolj formalno izobraževanje posamezniku ne more več zagotavljati trajnostno učinkovitega znanja – vseživljenjsko učenje postaja stalna nujnost.

Drugo dejstvo, ki pomembno vpliva na izbiro izobraževanja, so spremembe v sami naravi profesionalnih del. Poklici se spreminjajo, izginjajo in nastajajo povsem novi. Posameznik mora v procesu formalnega izobraževanja – v svoje in skupno zadovoljstvo ter za dolgotrajno sodelovanje na trgu dela – razvijati in krepiti svoje kompetence.

Spričevala posameznika na trgu dela naredijo prepoznavnega, njegov kompetenčni okvir pa ga naredi zaposljivega – iskanega in zaželenega. Izbira izobraževanja, srednje- ali visokošolskega, je po eni strani danes lažja in manj obremenjena z občutkom dokončnosti in usodnosti, saj bo posameznik v času svoje delovno aktivne kariere najverjetneje preizkusil različne vloge, profesije, se vključil v nova izobraževanja ter krepil znanja in kompetence v raznolikih interdisciplinarnih timih.

Bistveno je, da izberete šolanje, ki vas zanima in veseli, za katerega čutite, da ga boste zmogli, da boste pri njem uspešni in da boste na trg dela vstopali samozavestno, z željo po pridobivanju novih znanj in izkušenj ter po spoznavanju drugih, bolj ali manj sorodnih strokovnih disciplin. Tehnologija, razvoj znanosti, demografija in ekologija so dejavniki, ki najmočneje in neustavljivo določajo tempo in smer razvoja skupnosti in posameznika.

Vseživljenjsko učenje postaja stalna nujnost

Ob koncu vsakega formalnega izobraževanja dobimo spričevalo. Na njem piše, kje smo se izobraževali, katere predmete smo poslušali ter kakšne ocene in uspeh smo dosegli. Spričevalo ima tudi datum izdaje in z leti njegova vrednost upada. Delodajalca načeloma ne zanima, kakšne ocene so vpisane v njem, temveč ga zanimata predvsem naše znanje in nabor kompetenc.

Kompetence so kakovosti posameznika, ki se gradijo v raznolikosti vsakdanjih življenjskih situacij in se med ljudmi razlikujejo. Znanje je ključno, a danes je pomembno tudi, kaj kot dijak ali študent počnete ob šolanju – kakšne projekte soustvarjate, kakšne izkušnje nabirate in kako razvijate svoje mehke veščine.

Kako izbrati študij?

Odnos do študija se je spremenil, saj je težko napovedati, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj iskani. Prav zaradi tega znanje na nov način postaja temeljna vrednota. Ko izbirate študij, se pojavljata vprašanji, kako izbrati pravo smer in kako usodna je ta odločitev. Ključno je, da izberete študij, ki vas resnično veseli.

Zato je še posebej pomembno, da šole, okolje in starši podprejo mlade v obdobju odločanja o nadaljnjem izobraževanju. V predavanju je bil omenjen tudi vse bolj priljubljen koncept prostega leta, ki je v zahodni Evropi zelo razširjena praksa: dijaki in dijakinje prvo leto po maturi odidejo delat ali potovat in si tako vzamejo čas za čim bolj premišljeno in optimalno odločitev o študijski smeri.

Ali bomo imeli delo in kako bomo delali?

Še nedolgo nazaj je bilo stanje na trgu dela povsem drugačno. Na prelomu stoletij smo morali delodajalce prositi, naj se študentom vsaj predstavijo, četudi zanje niso imeli prostih delovnih mest in niso zaposlovali. Ker je sodelovanje na trgu dela pomembna socialna vrednota in prostor identifikacije, so bili mladi pripravljeni sodelovati z delodajalci tudi brez plačila.

Danes pa se delodajalci pri nas prvič resno soočajo z mankom delovne sile, ki bo v prihodnje še naraščal. Tudi države, kot so Filipini, čaka podobna demografska tranzicija kot preostali svet. Delovne sile, zlasti dobro izobražene, bo vse manj, zato se bomo morali naučiti sprejeti pomoč, ki nam je že zdaj na voljo: tehnologijo, ki je sposobna prevzeti del našega dela in se nam prilagoditi.

Nujno je, da se kot družba ustavimo oziroma vsaj upočasnimo tempo produkcije. Podatki Organizacije združenih narodov kažejo, da svetovno gospodarstvo v treh do štirih mesecih proizvede vse, kar potrebujemo v enem letu. Če pri tem odštejemo še približno tretjino svetovnega prebivalstva, ki do teh proizvodov sploh nima dostopa, pa bi jih potrebovala, to pomeni, da v dveh do treh mesecih ustvarimo vse, kar bi realno lahko porabili. Kaj torej počnemo preostali čas? To je norost. Skrajševanje delovnega časa je tako vse bolj realen scenarij.

Katera poklicna področja so najbolj perspektivna?

Dr. Žnidaršič je izpostavila tri ključna področja:

• tehnologija – razvoj, prilagoditev, servisiranje, promocija …,
• preskrba s hrano in vodo, zdravje in varnost – zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
• skrb za človeka kot biološko in socialno bitje – področje, ki zaradi profesionalizacije medčloveških odnosov postaja vse pomembnejše.

In kateri so poklici prihodnosti?

• dispečer dronov
• etik novih znanosti
• nanozdravnik
• koordinator poučevanja otrok na domu
• izvršni prodajnik
• investicijski bančnik
• aktuar
• razvijalec programske opreme
• specialist za 3D-tiskanje
• digitalni arheolog
• idea manager / idejnik
• strokovnjak za odnose z javnostmi
• podatkovni rudar
• upravljalec družbenih omrežij
• urednik digitalnih skupnosti
• socialni gerontolog
• specialist za zasebnost
• analitik poslovnih baz
• disponent – organizator transporta v mednarodnem prometu
• organizator logistike
• osebni trener
• poslovni analitik informacijskih tehnologij
• specialist strojnega vida
• svetovalec za prodajo električne energije
• kirurg za odstranjevanje slabih spominov (»amnezija kirurg«)
• agent za človeške organe
• specialist za katastrofe
• profesionalni prijatelj
• psihoterapevt za smrt
• organizator zasebnega življenja
• profesor za socializacijo in druženje
• odvetnik za virtualno lastnino
• semenski kapitalist v kmetijstvu
• geoinženir za upravljanje vremena in rastlin
• inženir za selitve živali
• svetovalec za osebno produktivnost in organizacijo časa
• urbani agronom
• flebotomist
• genetski svetovalec

Nekateri izmed naštetih poklicev danes že obstajajo!

Predavanje smo organizirali za vas, da ste lahko dr. Sabino Žnidaršič spoznali osebno in jo vprašali vse, kar vas je glede izbire študija in vpisnih postopkov zanimalo.

Če ste predavanje zamudili, lahko več o poklicih prihodnosti in o tem, kako se odločiti za izbiro šolanja, poslušate v podkastu. Lahko pa pobrskate po spletu in preberete kateri od intervjujev z dr. Sabino Žnidaršič. Naslednjo priložnost za vprašanja boste imeli na Festivalu slovenskih univerz 16. in 17. januarja v Ljubljani, v času informativnih dni, ali pa svoje vprašanje neposredno naslovite na sabina.znidarsic@uni-lj.si.