Bralni klub: kjer knjige povezujejo ljudi
Avtor: mag. Martina Smolnikar, Posoški razvojni center
Če bi kdo še pred tremi leti omenil bralni klub, bi bil verjetno deležen precej neodobravajočega pogleda. Bralni klub? Saj ne bomo zdaj posnemali tistih finih, nekoliko snobovskih angleških gospa, ki berejo fine romane in se potem fino pogovarjajo o njih ob skodelici čaja. To vendar ni za Tolmince. Tu se pije kava in bere Gregorčiča, Kosmača in Bevka.
Po drugi strani pa je treba priznati: branje je bilo vedno zabavno. Knjige imajo pač to neprijetno lastnost, da človeka prej ali slej ujamejo in zasvojijo.
V okviru Večgeneracijskega centra Goriške na Ljudski univerzi Tolmin je bralni klub del programa že nekaj časa. Na začetku je obstajala zamisel o samostojnem klubu, a je v istem obdobju zaživel tudi bralni klub v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin, kjer so strokovnjaki za knjige, poleg tega pa si je težko predstavljati lepši prostor za pogovor o literaturi kot knjižnico, obdano z gorami knjig, ki s polic tiho opazujejo dogajanje.
Po premisleku je postalo jasno, da je v slogi moč. Kluba sta zato združila moči, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Če kdo išče primer dobrega sodelovanja med ustanovami, je naš bralni klub kar lep zgled.
Pravila bralnega kluba
Edino pravilo našega bralnega kluba je, da nimamo pravil. No, to ni čisto res. Imamo še eno zelo pomembno pravilo: da se imamo dobro.
Da srečanja vseeno ne bi bila popoln kaos, se za vsako srečanje vnaprej samoupravno dogovorimo za temo, žanr ali avtorja. V knjižnici nas čaka tudi posebna tematska polička s predlaganimi knjigami. Če kdo bere nekaj povsem drugega, ni nobene težave. Če kdo ne uspe prebrati ničesar in pride samo na klepet o knjigah, prav tako ni težave. Pri nas knjige niso obvezna oprema, so samo priporočljiva.
Člani bralnega kluba
Gotovo koga zanima, kdo sploh prihaja na srečanja bralnega kluba.
Trenutno predvsem ženske, kar pa nikakor ne pomeni, da je moškim vstop prepovedan. Nasprotno. Občasno se ugotovi, da manjka kakšen moški pogled na prebrano. Potem se o njem ugiba, a vsi vemo, da je ugibanje precej nezanesljiva znanstvena metoda.
Po starosti smo zelo raznolike. Najstniške sekcije sicer nimamo, drugače pa so zastopane skoraj vse generacije. Nekatere članice so delovno aktivne, druge že uživajo pokoj. Po poklicih in izobrazbi se najde skoraj vse mogoče. Tudi učiteljice so med nami, ampak brez skrbi – večinoma so že upokojene in prav nič strašne.
Nekatere vedo o knjigah ogromno, kar je odlično, saj vedno izvemo kaj novega. Druge imajo poseben dar govora, kar je prav tako koristno, ker potem tistim bolj tihim ni treba povedati čisto vsega. Vsaka prispeva nekaj svojega in prav v tem je čar skupine.
Mislim, da je do zdaj že jasno, da smo si različne po skoraj vseh možnih kriterijih. Skupna pa nam je ljubezen do knjig, čeprav tudi tu obstajajo razlike. Nekatere preberejo meter in pol knjig na mesec. Druge komaj eno knjigo. Včasih pa tudi kakšen mesec mine brez prebrane strani. Ampak važno je, da beremo.
Hrana in pijača
V knjižnici sicer ni dovoljeno jesti. Toda zadnje čase se nam nekako spontano dogaja, da se na mizi pojavijo domač kruh, domače sadje, domače pecivo ali kakšna domača pijača. Nihče prav dobro ne ve, kako pridejo tja.
Knjižnica, iskreno opravičilo.
Izkušnje namreč kažejo, da vsaka skupina, ki se dovolj dolgo srečuje, prej ali slej začne tudi skupaj jesti. To je očitno naravni zakon, proti kateremu se je težko boriti.
Neidentificiran predmet na knjižniški mizi: verjetno domač kruh.
Bi se nam pridružili?
Pravzaprav ni več veliko za povedati, morda samo še to: če imate radi knjige, pogovore, prijetno družbo, smeh in občasno tudi kakšen kos domačega kruha, potem ste med nami dobrodošli. Srečujemo se mesečno, naslednje srečanje pa bo septembra.
Bralni klub je odprt za vse, ne glede na starost, poklic, izobrazbo ali bralne navade. Ni pomembno, ali preberete deset knjig na mesec ali eno na leto. Ni pomembno, ali berete klasike, kriminalke, zgodovinske romane, biografije ali kaj povsem svojega. Pomembno je le, da vas knjige vsaj malo zanimajo in da radi poklepetate o tem, kar ste prebrali – ali pa tudi o tem, česar niste.
Aktualne informacije o srečanjih, terminih in temah lahko spremljate na spletnih straneh Ljudske univerze Tolmin in Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin.
Naslednje srečanje bralnega kluba bo 21. septembra ob 9.30 v tolminski knjižnici.
Že poznate vse razloge, zakaj je branje dobro za vas?
Branje širi besedni zaklad, krepi spomin in koncentracijo ter spodbuja domišljijo. Ob njem človek spoznava nove kraje, ljudi in življenjske zgodbe, ne da bi zapustil domači naslanjač. Branje zmanjšuje stres, ohranja možgane dejavne in pomaga razumeti svet z različnih zornih kotov. Skratka, gre za eno redkih dejavnosti, pri kateri lahko človek sedi pri miru in ima občutek, da je doživel pravo pustolovščino.
Da branje ni koristno le za dušo, ampak tudi za možgane, potrjujejo številne raziskave. Znanstveniki ugotavljajo, da med branjem hkrati deluje več različnih področij možganov, povezanih z jezikom, spominom, predstavljanjem podob in razumevanjem čustev. Možgani so med branjem pravzaprav na nekakšnem treningu.
Raziskava je pokazala, da lahko že šest minut branja občutno zmanjša raven stresa. V primerjavi s poslušanjem glasbe, pitjem čaja ali sprehodom se je branje izkazalo za enega najučinkovitejših načinov umirjanja. Morda zato po dobri knjigi pogosto ugotovimo, da smo pozabili na uro, telefon in vse skrbi, ki so nas še malo prej preganjale. Bralcem se dogaja, da pozabijo tudi na fižol na štedilniku in na uro za kosilo, kar ima lahko stranske učinke.
Branje spodbuja tudi razvoj empatije. Še posebej leposlovje bralca postavi v kožo različnih oseb, njihovih odločitev, strahov in veselja. Raziskovalci so ugotovili, da redni bralci leposlovja pogosto bolje razumejo čustva in motive drugih ljudi. Preprosto povedano: knjige pomagajo razumeti, da svet ni vedno takšen, kot ga vidimo sami.
Koristi se kažejo tudi dolgoročno. Več raziskav nakazuje, da vseživljenjsko miselno aktivno življenje, kamor sodi tudi redno branje, prispeva k ohranjanju kognitivnih sposobnosti v starosti. Branje sicer ne more ustaviti let, lahko pa pomaga, da možgani ostanejo dlje časa v dobri formi.
Zanimive so tudi ugotovitve o povezavi med branjem in življenjskim zadovoljstvom. Ameriška raziskava, ki je več let spremljala več tisoč ljudi, je pokazala, da imajo redni bralci v povprečju boljše rezultate na področju duševnega počutja in družbene vključenosti. Nekateri podatki celo kažejo, da ljudje, ki berejo knjige več ur tedensko, v povprečju živijo nekoliko dlje kot tisti, ki ne berejo.
A brez skrbi, v našem bralnem klubu ne merimo prebranih strani, ne preverjamo hitrosti branja in ne podeljujemo medalj za literarne dosežke. Dovolj je že, da se ob knjigi za nekaj časa ustavimo, odpremo kakšno novo zgodbo in morda odkrijemo še kakšen nov pogled na svet. Če ob tem dobimo bogatejši besedni zaklad, malo manj stresa in nekaj dodatne telovadbe za možgane, toliko bolje.
