Posaditev lip ob prazniku Občine Bovec

Na praznik Občine Bovec 4. julija so v organizaciji Turističnega društva (TD) Bovec in Občine Bovec, ob pomoči Krajevne skupnosti Bovec in Prostovoljnega gasilskega društva Bovec, ob križišču obvoznice in ceste v Čezsočo posadili štiri lipe. Za simbolično posaditev ob dnevu državnosti in 35. obletnici neodvisnosti Slovenije ter prazniku Občine Bovec so poskrbeli župan Občine Bovec Valter Mlekuž in podžupan Erik Cuder, glavno vlogo pa je imela gospa Ana Mrakič, ki bo 7. julija dopolnila 101 leto. Kljub visokemu osebnemu jubileju in življenjskim preizkušnjam je še vedno vitalna in prav mimo mesta, kjer so posadili lipe, se še vedno rada sprehodi. Dogodek in namen je v uvodu predstavila predsednica TD Bovec Tatjana Komac, župan Občine Bovec Valter Mlekuž pa je v svojem nagovoru izrazil spoštovanje do dela TD Bovec in vseh, ki so tudi pri tem projektu neumorno pomagali. Eva Sladič je ob tej priložnosti prebrala tekst o lipi, avtorja Andreja Lampreta, ki nas je za trenutek spomnil na naše slovenske korenine in simbolni pomen lipe za Slovence in slovenstvo skozi čas:

»Naši predniki so imeli posebno vez z lipo, ki je bila središče vaškega življenja. Pod njo so se zbirali, se pogovarjali, odločali in tudi pravdali. Pravde pod lipami se na Koroškem omenjajo v 13. stoletju, na Goriškem pa vse do leta 1500. Za najstarejšo slovensko lipo velja tista na Ludranskem vrhu, visoko v hribih nad Črno na Koroškem. Imenuje se Najevska lipa, po domačiji, kjer je zrasla, stara pa je več kot 700 let. Lipa v vasi Rut v Baški grapi je tudi ena najstarejših in najdebelejših v Sloveniji. Bila je eden od simbolov vaške samouprave, ki je bila priznana Nemškorutarjem po prihodu s Tirolske v 13. stoletju. Poleg teh dveh je spomeniško zaščitenih na desetin starih lipovih dreves na številnih lokacijah po Sloveniji. Ponekod so sadili tudi lipove drevorede. Konec koncev je tudi Martin Krpan na Dunaju posekal lipo, da si je naredil kij za boj z Brdavsom. Lipa pa ni samo simbol, daje nam tudi lepo senco, med in čaj.«

Prvo zemljo je za simbolično zasaditev prve lipe od štirih v izkopano luknjo vrgla gospa Ana Mrakič, da pa se bodo vse lipe prijele in bodo dobro rasle ter čez kakšno leto nudile tudi globoko senco, so jo navzoči najprej »zalili« s penečim vinom in nazdravili letom, ki prihajajo, in tudi naslednjim generacijam, ki bodo te lipe občudovali in jih, vsi vsaj tako upamo, tudi še dolga leta spoštovali in negovali.