Ob prazniku občine Tolmin pogovor z županom Alenom Červom

Če pogledate nazaj na dosedanje delo – katera odločitev ali projekt vam osebno pomeni največ in zakaj?

Osebno mi največ pomeni, da uspešno sledimo ključnima usmeritvama za naše delo – to sta sodelovanje in učinkovitost. Zadovoljen sem, da s široko zastavljenim sodelovanjem sooblikujemo odločitve in soglasno potrjujemo proračune, hkrati pa se z učinkovitostjo že približujemo podvojitvi višine proračunov iz preteklih mandatov. To je velik razvojni korak naprej, za kar gredo iskrene pohvale tako občinskim svetnikom za konstruktivnost in visoko stopnjo politične zrelosti kot seveda občinski upravi za opravljeno delo.

V občini se veliko dogaja na področju prostorskega načrtovanja oz. stanovanjskih zazidav (Žabče, Šentviška Gora, Cvetje in pod Brajdo v Tolminu). Kako občina dolgoročno pristopa k reševanju stanovanjskih potreb mladih in domačih družin ter preprečevanju odseljevanja?

Če k temu, kar ste našteli, dodamo še stanovanjski blok v Zalogu, govorimo o približno trideset zazidalnih parcelah ter prek sto novih stanovanjih. To je glede na izražene potrebe lahko že dokaj dolgoročna rešitev – bomo videli, kako hitro bodo šle nepremičnine dejansko v promet. Vsekakor pa se nam nova območja za večstanovanjsko gradnjo v Tolminu odpirajo tudi s selitvijo gasilskega doma, klavnice in vrtca. Za prva dva objekta se nadomestno zemljišče že ureja s spremembami občinskega prostorskega načrta. Težje bo s širitvami stavbnih parcel na podeželju, saj je kmetijsko ministrstvo vedno strožje, ko gre za spremembe namenske rabe na kmetijskih zemljiščih. Tu bo potrebno najti primeren način spodbude za obnavljanje obstoječega stavbnega fonda.

Most na Soči v zadnjih letih obišče vedno več turistov – a tudi domačini imajo tam vsakodnevne potrebe. Kako gresta razvoj turizma in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva skupaj?

Most na Soči se bo v prihodnjih letih močno preoblikoval. Trenutno že poteka urejanje območja okrog jezera, kjer z evropskimi sredstvi urejamo posamezne zalive za kopanje, prireditve, ribištvo in uporabnike drugih plovil. V prihodnjih letih sledita izgradnja novega mostu in kolesarska povezava do železniške postaje, nekoliko kasneje pa še umik bencinskega servisa in obvoznica. Predvsem razbremenitev tranzitnega prometa in urejeno vodenje turističnih tokov bosta pomembno prispevala k višji kakovosti bivanja domačinov.

Na Mostu na Soči se obeta tudi ena večjih investicij – gradnja novega vrtca. Zakaj je ta investicija nujna in kako ste uspeli pridobiti sredstva zanjo?

Obstoječi vrtec je že krepko dotrajan, z vidika gradbenih materialov ter prostorske razmestitve pa neskladen s sodobnimi smernicami predšolske vzgoje. Z investicijo Most na Soči pridobiva sodoben 6-oddelčni vrtec, novo športno igrišče in garažno hišo. Poleg tega si bosta vrtec in šola delila novo skupno kuhinjo, šola bo dobila novo jedilnico, v prostorih vrtca pa bomo zagotovili tudi zobno ambulanto in učilnice glasbene šole. Gre torej za širok spekter družbene infrastrukture, ki naslavlja različne starostne skupine otrok, hkrati pa rešujemo še parkirno problematiko središča naselja. Sredstva bomo črpali iz letošnjega razpisa, ki ga Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje RS za gradnjo tovrstne infrastrukture objavi vsakih pet let.

Na območju Kneže poteka urejanje komunalne infrastrukture – kako pomemben je razvoj manjših krajev za občino in kako poslušate potrebe krajevnih skupnosti?

Večkrat poudarim, da bo Slovenija tako močna, kot bo močno njeno podeželje. In enako je z našo občino. Izziv je sicer ogromen, saj smo po površini tretja največja občina v državi, skrbimo za več kot 450 kilometrov občinskih cest, hkrati pa skušamo čim hitreje širiti komunalno infrastrukturo do številnih naselij, ki so razpršena po hriboviti pokrajini. Tega izziva se ne da rešiti z enim zamahom, zato je potrebno kakšen povišan ton s strani nestrpnih krajanov včasih tudi preslišati. Zame sta tu ključni vrednoti učinkovitost in sistematičnost, ki bosta vedno imeli prednost pred všečnostjo in ugajanjem »najglasnejšim«. Z vidika sistematike smo s Komunalo Tolmin pripravili načrt opremljanja aglomeracij s komunalno infrastrukturo do leta 2030, ki mu uspešno sledimo. Podobno smer smo ubrali pri skrbi za cestno omrežje, kjer se srednjeročni seznam investicij sestavlja na podlagi lani opravljene celostne analize stanja poškodovanosti cestišč. Najbolj pa je z mojega vidika župana pomembno, da letno izvedemo čim več investicij, ki so prepoznane kot potrebne. In kot sem že nakazal pri uvodnem vprašanju, sem zelo vesel, da je ta skupen obseg investicij v ceste in komunalno infrastrukturo sedaj krepko višji kot kadarkoli v preteklosti.

Zdravstvena oskrba v Baški grapi je ena perečih tem. Kako kaže z iskanjem koncesionarja in kakšna je dolgoročna vizija občine glede dostopnosti zdravstva v odročnih krajih?

Kot že omenjeno, je naša občina po površini zelo velika, poselitev pa razpršena in redka, kar otežuje zagotavljanje bližine in dostopnosti javnih storitev. Zdravstvo tu ni izjema. Ob splošni kadrovski krizi na področju družinske medicine so območja, kot je Baška grapa, zelo zahtevna za ustrezno pokrivanje z zdravstveno oskrbo. Zato smo se odločili, da objavimo razpis za koncesionarja splošne medicine v Podbrdu, in sicer v splošni ambulanti ter ambulantah dveh enot doma upokojencev. Soglasja ministrstva in zdravniške zbornice smo že dobili, sedaj čakamo na prijave. Dolgoročno pa bo ključen izziv ohranitev in okrepitev programov zdravstvene oskrbe v Zdravstvenem domu Tolmin. Če nam to uspe, bo za naše občane veliko bolje, kot če bodo morali iskati oskrbo v oddaljenih splošnih bolnišnicah. Za manjše ambulante na podeželju pa bo obratovanje vedno težje zagotavljati, saj državni predpisi žal usmerjajo razvoj k centralizaciji storitev.

Obnova Zdravstvenega doma Tolmin je ena največjih naložb občine v zadnjih letih. Zakaj je ta projekt nujen in kaj bodo največje pridobitve za občane?

Če želimo obrniti demografsko krivuljo in v Posočju zadržati mlade, moramo ponuditi čim kakovostnejše pogoje za življenje. Tu je zdravstvo pri samem vrhu. S prenovo dobiva naš zdravstveni dom modernejšo opremo, boljše splošne ambulante in več specialističnih ambulant, predvsem pa se bo uvrstil v mrežo satelitskih urgentnih centrov, kar pomeni, da bodo lahko prebivalci Posočja deležni širšega nabora nujnih medicinskih storitev že v Tolminu in se ne bo treba za vsako zadevo voziti v šempetrsko splošno bolnišnico oz. na njihovo urgenco.

Kljub poteku del mora zdravstveni dom še vedno zagotavljati svoje storitve. Kako občina v tem času zavodu pomaga, da so pacienti kar se da dobro oskrbljeni?

Drži, številne ambulante so v času prenove razpršene na različnih lokacijah po Tolminu. Občina je tu ponudila razpoložljive poslovne prostore v svoji lasti ter pomagala pri najemu preostalih. Po svojih močeh pomagamo zavodu pri učinkovitem komuniciranju z občani, da je prehodno stanje čim bolj pregledno in obvladljivo, seveda pa vsem svetujem, da pred obiskom posamezne ambulante na spletni strani zdravstvenega doma preverite, na kateri lokaciji se nahaja.

Omenjali ste, da si želite, da bi bil Tolmin prostor za »normalno življenje«. Kaj to za vas pomeni danes – v času, ko se mladi selijo, cene rastejo, turizem pritiska na infrastrukturo?

Če sva bila do sedaj zelo konkretna, bom tu odgovoril nekoliko širše. Do sedaj sem različna življenjska obdobja preživel v Tolminu, Kranju, Ljubljani in slovaškem Prešovu, tudi sicer pa zelo rad potujem po vseh kontinentih našega planeta. In mirno lahko rečem, da tako visoke kvalitete bivanja, kot jo imamo v Posočju, ni skorajda nikjer. Že na ravni celotne Slovenije včasih premalo cenimo varnost, mir, relativno blaginjo in v primerjavi z večino preostalega sveta zelo dober sistem javnega šolstva, zdravstva in socialne oskrbe. V Posočju lahko k temu dodamo še objem narave, nizko stopnjo stresa in nezgoščeno poselitev. V samem Tolminu pa najbolj cenim peš dostopnost do vseh storitev in osebni stik s praktično vsemi soljudmi.

Seveda to ne sme biti potuha. Neizkoriščenega potenciala je še ogromno in vsakodnevno se trudimo, da bi ga dosegli. Hkrati pa moramo biti pozorni, da v lovu za navideznimi ideali ne izgubimo tistega, kar nam je že dano in ni samoumevno. Odgovor na vaše vprašanje bi torej bil, da gledano z globalne perspektive že živimo več kot »normalno življenje«, imamo pa še veliko prostora za napredek. Najbolj me veseli, da je med mladimi spet čutiti povečan interes za življenje v Tolminu – beležimo veliko povpraševanje po stanovanjih in parcelah, hkrati pa smo v lanskem letu v naši občini našteli 96 novorojenčkov, kar je največ po letu 2017.

Za konec še vprašanje z nasmehom: če bi vas v kratkem obiskal nekdo, ki še nikoli ni bil v Tolminu – kam bi ga najprej peljali? (In kaj bi mu povedali o tem kraju, kar ne piše v prospektih?)

Če bi nama vreme služilo, bi dopoldne izkoristila za ogled Tolminskih korit ter si ob številnih prehojenih stopnicah zaslužila kombinacijo lokalnih jedi za kosilo. Narezek domačih mesnin, frika, soška postrv in za konec še en štrukelj bi bili garancija za nekaj popoldanskega poležavanja ob Sotočju. Od tam bi se nato s supom ali kajakom odpravila na panoramski krog do mostarskega jezera, nazaj grede pa bi potegnila do enega izmed priobalnih lokalov, kjer bi se ob osvežilni pijači prepustila vzdušju in moj gost bi zagotovo izvedel marsikaj, kar ne piše v prospektih. Načrt, da večer nameniva enemu od koncertov Tminskega poletja, bi verjetno zamudila.