Ob prazniku Občine Kobarid: pogovor z županom Markom Matajurcem

Občinski praznik je bil tudi letos priložnost, da se ozrete na opravljeno delo in dosežke nagrajencev. Kako vidite njihov prispevek k razvoju oziroma prepoznavnosti občine?

Ob letošnjem občinskem prazniku smo še posebej ponosni na naše nagrajence – tri mlade športnike, ki so dosegli vrhunske rezultate na državnem, evropskem in svetovnem nivoju. Njihovi dosežki so velik navdih za vse, predvsem pa za mlade, ki so prihodnost naše občine. Vlaganje v šport se vedno pokaže kot dobra naložba, zato bomo kot občina še naprej podpirali športne dejavnosti in ustvarjali pogoje, da bodo mladi imeli priložnost rasti in se razvijati tudi doma.

Kaj se vam zdi največji dosežek občine v letošnjem letu – tisti, pri katerem ste začutili, da se Kobarid z okolico res premika naprej?

Med najpomembnejšimi dosežki letošnjega leta bi izpostavil kolesarsko pot pod Matajurjem, med Starim selom in Kobaridom, ki je velik korak naprej za razvoj kolesarstva in kolesarskega turizma.

Pomemben mejnik je tudi prodaja zemljišč v obrtni coni Kobarid – jug. Gre za ključni gospodarski projekt, ki bo omogočil razvoj čiste, zdrave industrije, primerne za naše okolje.

Omeniti moram tudi zaključeno poplavno študijo, ki je ravno tako pomembna, tudi za Svino, kjer je predvidenih 39 parcel za gradnjo hiš mladih družin. Med pomembnimi pridobitvami je tudi zagon čistilne naprave v Breginju, ki bo bistveno prispevala k varovanju reke Nadiže in njenega občutljivega okolja.

Kako pa ocenjujete odziv občanov in uporabnikov na novo kolesarsko pot? Ali se projekt morda že nadaljuje v smeri proti bivšemu mejnemu prehodu Robič?

Občani in turisti so pot dobro sprejeli, domačini pa imajo glede trase tudi nekaj pomislekov, predvsem glede širine kolesarske poti. Z odgovornim projektantom smo že v stikih in urejamo nejasnosti, da bo pot ustrezno razširjena. Vsekakor je projekt pomemben in ga želimo nadaljevati v smeri bivšega mejnega prehoda Robič, vendar moramo prej uskladiti pogoje z naravovarstveniki, saj ob Nadiži pademo v neko poplavno območje, z vodami bo nekaj težav, ampak to bomo poskušali urediti in omogočiti nadaljevanje poti.

Prej ste omenjali prodajo zemljišč v obrtni coni Kobarid – jug. Kakšne dejavnosti si na tem območju najbolj želite?

Na tem območju si želimo predvsem čiste, zdrave industrije – takšne, ki ne onesnažuje okolja in je skladna z značajem našega prostora. Ne želimo masovne industrije ali velikih koncernov, temveč manjša družinska podjetja, ki dolgoročno prispevajo k razvoju lokalnega gospodarstva. Kolikor vemo, je tudi povpraševanje v tej smeri, kar me veseli.  Kot najbolj primerni panogi vidim farmacijo in prehrambno industrijo, saj sta stabilni in delujeta tudi v kriznih časih. Pomembno je, da ohranimo okolje, v katerem živimo, in ga v enaki kakovosti zapustimo naslednjim generacijam.

Katere investicije, ki jih občina vodi, bodo lahko občani opazili že v prihodnjem letu?

V prihodnjem letu bomo izvedli več investicij, povezanih z evropskimi sredstvi. Med večjimi so gradnja večnamenskega objekta v Borjani, kjer je projekt že v pripravi, ter izgradnja vodohrana v Trnovem. Nadaljevali bomo z ozelenitvijo in ureditvijo parkirišča pri pokopališču v Kobaridu, kjer bomo postavili tudi urbani WC in drugo infrastrukturo. Omenil bi še, da je v načrtu tudi razširitev poti od Planike do Napoleonovega mosta, idejna zasnova za večnamenski objekt na Livku ter manjša telovadnica ob športnem objektu v Kobaridu. V prihodnjem letu bo zaključen tudi Center za zaščito in reševanje, v katerem bodo dobile prostor tudi vse operativne službe. Ne smemo pozabiti, da imamo tudi gradbeno dovoljenje za večnamenski športni objekt v Drežnici – v prihodnjem letu se bomo prijavili na razpis in če bomo uspešni, bomo šli v izvedbo. Moja edina skrb je, da bo na trgu dovolj izvajalcev, saj moramo spoštovati roke, vezane na evropska sredstva.

Kako pa boste nadaljevali z obnovo in varovanjem drevoreda Kobarid–Robič?

Drevored bomo tudi v naslednjem letu postopno vzdrževali. V letošnjem letu in sedaj v jeseni bodo v sodelovanju s strokovnimi službami potekale še delne revitalizacije. Naš namen je, da se ohrani prepoznavna podoba drevoreda, a hkrati zagotovimo varnost udeležencev v prometu. Pri obnovi drevoreda uspešno sodelujemo tudi s podjetjem Kolektor CPG Nova Gorica, kar je spodbudno za aktivnosti v prihodnje.

Letošnjo turistično sezono je podaljšala vremensko ugodna jesen. Kako ste na splošno zadovoljni z obiskom in kako se boste na podlagi letošnjih številk pripravili na naslednje leto?

Z obiskom smo lahko zadovoljni. Do konca avgusta je bilo sicer približno dva odstotka manj turistov kot lani, a se je v septembru in prvi polovici oktobra, ko je bilo vreme lepo, število nočitev povečalo za približno 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dejstvo je, da smo na območju Julijskih Alp občina z največjim številom kampirnih parcel na prebivalca. To pomeni, da smo od vremena močno odvisni – če je slabo, se obisk hitro zmanjša.

V prihodnje bi želeli več ravnovesja med kampi in drugimi oblikami nastanitev, predvsem apartmaji višjega ranga. Naš cilj ni večanje števila gostov, temveč podaljševanje sezone, torej fokus na predsezono in posezono ter dvig kakovosti ponudbe. Želimo si, da bi Kobarid postal destinacija butičnega turizma, kjer bodo obiskovalci cenili naravo, mir in kakovostno izkušnjo.

V poletnih mesecih so se znova izkazali brezplačni »hop-on, hop-off« prevozi. Menite, da obstajajo priložnosti za razširitev te storitve ali boljšo povezljivost z rednimi linijami?

Menim, da je povezovanje teh prevozov z rednimi linijami nujno. Že zdaj razmišljamo o sistemu, po katerem bi obiskovalci, ki v Kobaridu bivajo tri ali več dni, prejeli kartico, s katero bi lahko brezplačno uporabljali »hop-on, hop-off« prevoze. Tak sistem imajo v številnih evropskih destinacijah, kjer strošek krije turistični ponudnik. Prepričan sem, da je takšna ureditev pravična in koristna za vse – turizem dobi boljšo mobilnost, kraj pa manj prometa in boljšo povezanost.

Občinska celostna prometna strategija je sprejeta. Kateri ukrepi imajo prednost v prihajajočem letu?

Strategija daje prednost predvsem varnosti v prometu, primarno za pešce in kolesarje. V ospredju prometne strategije bo zagotovo prej omenjena zgodba, ki se bo morala prva začeti pisati stvari, in sicer cesta od Planike do Napoleonovega mosta. Druga ključna stvar, ki jo potrebujemo, pa je razbremenilna cesta, ki je sicer že potrjena, je šla čez recenzijo, ampak menim, da to ni najboljša dolgoročna rešitev za Občino Kobarid. Mislim, da bi občina v prihodnjih letih morala začeti razmišljati o pravi obvoznici in v navezavi na to začeti z aktivnostmi. Ko bo priložnost, bom to zgodbo tudi izpostavil, občina bo pa morala vložiti nekaj denarja za izdelavo idejne zasnove, podobno kot smo že naredili za nov most čez reko Sočo, ki ga je direkcija potrdila kot dobrega.

Stanovanjska problematika ostaja eden večjih izzivov v Posočju. Prej ste omenili načrte, vezane na stanovanjske parcele v naselju Svino. Ali občina Kobarid poleg tega načrtuje tudi gradnjo občinskih ali javno-zasebnih stanovanj? Kje konkretno bi se to lahko zgodilo in v kakšnem časovnem okviru?

Stanovanjska problematika je res velik izziv. V Svinu je načrtovanih 39 parcel za gradnjo hiš in verjamem, da bomo v prihodnjem letu že prišli do nekih podlag oziroma dokumentov, ko bomo lahko že šli v parcelacijo in v prodajo. Druga stvar pa je blok v Kobaridu – mi imamo že od leta 2022 gradbeno dovoljenje, vendar je prišlo do nekih nesoglasij z občinskim svetom, a upam, da bomo modri in da se bomo v kratkem odločili. Meni je pomembno, da blok bo, ker ljudje to rabijo. Nekaj stanovanj bi imela občina, ostalo pa bi šlo na trg. Upajmo, da se bo v prihodnjem letu odvila zgodba tako, da bo prišlo do realizacije in da bi bila v letu 2027 stvar vseljiva. Bi pa poudaril tudi to, da bi morala tudi država nekaj narediti na tem področju. Vsi zakoni so namreč pisani na kožo urbanim območjem, ampak država se mora začeti ukvarjati tudi s stanovanjskimi izzivi na podeželju.

Zaključujeva pa z nekoliko bolj osebnim pridihom … Na kaj ste kot župan (in kot domačin) v zadnjem letu osebno najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen, da se v naši občini stvari premikajo naprej, da so začrtane stvari iz preteklih let tudi realizirane in da se to vidi. Zadovoljen sem, da smo v letošnjem letu pridobili kar nekaj evropskih sredstev in da občino peljemo v tisto pravo smer, kar pomeni za mlade oziroma vse občane tudi neko svetlo luč ostati tukaj in videti boljšo prihodnost. Prizadevam si za pozitivno vzdušje v občini, od razvoja, napredka, kulture, gospodarstva, torej vsega, kar je, ker potem bomo lahko to želi. Če bomo dobro delali za občino, bo tudi občanom dobro. Ob prazniku občine bi zaključil še z voščilom vsem občankam in občanom, svetnicam in svetnikom občinskega sveta in vsem, ki si prizadevajo za dobro občine.