Ob prazniku Občine Bovec: pogovor z županom Valterjem Mlekužem

Občina Bovec je praznovala občinski praznik. Kako ste ga letos doživeli? Kaj vam osebno pomeni ta praznik?
Praznik Občine Bovec ob godu svetega Urha je bil letos še posebej pester. Vesel sem, da se slavnostne seje udeležijo številni prijatelji – tudi iz sosednjih in pobratenih občin. Poleg tega smo v sodelovanju z italijansko stranjo obeležili 120-letnico Štolna v Logu pod Mangartom. Bila je lepa in čustvena prireditev, posebej zato, ker so bili med nami še nekateri, ki so se z vlakcem skozi Štoln nekoč vozili na delo v rudnik.

Na katere dosežke v zadnjem letu ste kot župan najbolj ponosni?
Ponosno lahko rečem, da smo premaknili stvari pri gradnji doma za starejše občane. Po dolgih letih priprav, pridobivanja zemljišč in projektiranja, smo našli partnerja v Novi Gorici in imamo potrjeno sofinanciranje z državne strani. Projekt je po zadnji novelaciji projektne dokumentacije vreden nekaj nad 9,3 milijona evrov z DDV, Občina Bovec je doslej za odkupe zemljišč in druge stroške že zagotovila 340.517 evrov, in je zdaj v fazi izbire izvajalca. Dom starejših občanov v Bovcu resnično potrebujemo. Ob spremljanju bližnjih, ki so v zrelih letih primorani oditi v domove v oddaljene kraje, človek to potrebo vse bolj občuti. Poleg tega sem vesel, da smo uspeli sanirati razmere pri športni dvorani, kjer bo zamenjana lesena strešna konstrukcija, kar je ključno za varnost uporabnikov. Sicer pa smo izpeljali skoraj vse projekte, za katere so bila namenjena proračunska sredstva, prav vse pa iz participativnega proračuna.

Zagotavljanje ustreznega kadra bo nedvomno eden od večjih izzivov doma starejših. Kako načrtujete reševanje tega vprašanja?

Zavedamo se, da dom starejših brez ustreznega kadra ne bo mogel zaživeti, zato smo se na občini dejavno vključili v iskanje rešitev. Ena ključnih prioritet je zagotavljanje stanovanj za prihodnje zaposlene – stanovanja že kupujemo, po potrebi pa jih tudi najemamo. Občina je jasno izrazila zavezo, da bo pri pridobivanju kadra aktivno sodelovala, ustvarjala spodbudne pogoje ter tako prispevala k uspešnemu zagonu doma.

Kakšen pa je trenutni status pri prenovi športne dvorane?
V začetku septembra začnejo z deli – odstranili bodo notranje obloge in zamenjali nosilne elemente. Sprejeli smo tudi odločitev o reviziji in dodatnem pregledu konstrukcije, saj želimo zagotoviti maksimalno varnost. Vsa oprema je že kupljena, zato verjamem, da bo dvorana nared do naslednjega poletja.

Kaj se dogaja z načrti za Gorsko-turistični center Kanin?
Kanin ostaja ena ključnih točk razvoja. Trenutno čakamo na izbor izvajalca za pripravo projektne dokumentacije, zanimanje je veliko. Tudi država je vključena – prejeli smo pismo o nameri v vrednosti 30 milijonov evrov. Projekt je kompleksen in dolgoročen, a sem optimističen, da bomo začeli z obnovo.

Kako pa ocenjujete sodelovanje občine in ključnih akterjev pri Kaninu?
Sodelovanje je dobro. Imamo več investitorjev, ki so že pokazali interes. Ko bodo projekti dokončno pripravljeni, bo jasno, kdo je resnično pripravljen vlagati in kdo zares verjame v ta projekt. Pomembno mi je, da sodelujemo transparentno in ciljno usmerjeno.

Če ostaneva pri turizmu … Kako je občina pripravljena na turistično sezono?
Na turizem smo pripravljeni dobro. Poleg kolesarskih in pohodniških poti (teh imamo kar 250 km!), smo zelo aktivni tudi s prireditvami – vsak četrtek, petek in soboto se poleti nekaj dogaja. Posebej se veselimo Festivala dei Cuori in bovškega maratona, ki letos vključuje tudi pohodništvo. V Bovcu se bo letos začel tudi Festival pohodništva.

Vesel sem, da se turistična sezona vsako leto daljša. Želimo si jo razširiti tudi na zimski čas. Tu seveda računamo na Kanin, ne smemo pa pozabiti tudi na smučišče v Logu pod Mangartom, katerega delovanje je sicer zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snega omejeno. Kljub temu so fantje zelo zagnani, občina pa je pred dvema letoma kupila nov teptalnik. Zato si želimo, da bi uspeli zagotoviti vsaj smučarske površine za učenje otrok in sankališče.

Kako ocenjujete vpliv zapornic na Vršiču?
Začetki so bili težavni, a smo se skupaj z Občino Kranjska Gora odločili financirati informatorje in dodatne ukrepe. Zapornice so pokazale nekaj pozitivnih učinkov, a je število parkirišč (92 namesto prvotno načrtovanih 150+) prenizko. Največja težava ostajajo avtobusna postajališča – tu si zelo prizadevamo za rešitve. Čas bo pokazal, ali so zapornice prava rešitev.

Kaj pa Trdnjava Kluže – kako napredujejo rešitve glede parkiranja in dostopa?
Pred trdnjavo gradimo veliko parkirišče, ki bo rešilo več izzivov – tudi možnost uvedbe »shuttlov« in boljših povezav z razglednimi točkami. Urejamo tudi cesto v Bavšico. Težava ostaja ožina pri dostopu, kjer si prizadevamo za kompromis z Zavodom za varstvo narave – obstaja tudi ideja o hodniku za pešce in kolesarje.

Kako si prizadevate, da Bovec ostane privlačen za mlade?
Imamo dnevno sobo za mlade in nov prostor v stari knjigarni. Mladi postajajo vse bolj aktivni, kar me izjemno veseli. Želim si, da se vključujejo tudi v lokalno politiko – na mladih svet stoji.

Če bi si lahko izbrali samo eno stvar, ki bi jo želeli uresničiti do konca mandata – katera bi to bila?
Osebno si želim predvsem boljše sodelovanje v občinskem svetu. Da bi ponovno dosegli konstruktivnost in sodelovanje, kot sem ju poznal v prejšnjih mandatih. To je bistveno za napredek občine.

Ta mandat je zagotovo moj zadnji. Županovanje sem vedno razumel kot način življenja – sprejel sem ga z iskreno željo, da občini nekaj dam. Ves čas sem si prizadeval biti blizu ljudem: vsakega sprejmem v svoji pisarni, redno se udeležujem številnih dogodkov in resnično živim z občino vsak dan. Ob tem pa sem si vedno prizadeval tudi za odgovorno in gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi.

A ko se trudiš, izpostavljaš, vlagaš ogromno energije in časa, potem pa se kljub temu soočaš z ovirami in nerazumevanjem, motivacija začne upadati – ne le pri meni, temveč tudi pri sodelavcih na občini.

Kakšna pa je vaša vizija Bovca čez deset let?

Letos pripravljamo celostno strategijo razvoja občine. V tem procesu bo ključno, da se znotraj občine in tudi med sosednjimi občinami uskladimo glede nekaterih pomembnih vprašanj – zlasti na področju turizma in pri pripravi skupnega odloka o Soči.

Sam še vedno verjamem, da turizem našim prebivalcem prinaša številne koristi, vendar bo treba v prihodnje jasno opredeliti tudi meje – kje in kako ohraniti ravnotežje med razvojem in kakovostjo življenja domačinov.

Ob tem izjemno podpiram tudi lokalno gospodarstvo in obrtnike. Pripeljati podjetniške pobude v Bovec ni bilo samoumevno – spominjam se, koliko truda, prepričevanja in pogajanj je bilo potrebnih, da smo vzpostavili soglasje, da to res potrebujemo. Danes sem vesel, da smo naredili ta premik, saj je močno prispeval k razvoju kraja in ustvarjanju delovnih mest.