53. novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja

Osrednja prireditev 53. novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja je letos potekala v Kulturnem domu Bovec. Že tradicionalno srečanje pripravljajo občine Bovec, Kobarid in Tolmin ter Upravna enota (UE) Tolmin, srečanje pa poteka v eni od omenjenih občin. Letos je bila to Občina Bovec. Prireditev se je že začela na veličasten način, saj je na oder stopil združeni bovški pevski zbor, ki so ga sestavljali pevski zbori S planin, MoPZ Golobar, MPZ Trenta in Buške čeče, kar se je zgodilo prvič, pod taktirko zborovodje Martina Kavčiča pa so za uvod zapeli slovensko himno. Verjetno v dvorani ni bilo nikogar, ki mu veličastno izvajanje ni priklicalo mravljincev po telesu. Pevski zbori so bili skupaj s Petrom Della Bianco in The Towkrs rdeča nit kulturnega programa skozi celotno prireditev, ki sta jo povezovala Tjaša Platovšek in Jernej Cuder. Slednji je skupaj z njegovo zamislijo o Združenem bovškem zboru pripravil tudi scenarij prireditve. Na oder sta najprej povabila župana Občine Bovec Valterja Mlekuža, ki je polno dvorano pozdravil v svojem imenu in v imenu županov Občin Kobarid in Tolmin, Marka Matajurca in Alena Červa ter načelnika UE Tolmin Simona Lebana. 

Častni gost in kasneje slavnostni govornik je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, slovesnosti pa so se udeležili podpredsednik Državnega zbora RS Danijel Krivec, poslanec Uroš Brežan, državni svetnik Oton Bratuž, načelnik UE Tolmin Simon Leban, župani in podžupani obmejnih občin Videmske pokrajine in Posočja z obeh strani administrativne meje, občinski svetniki, častni občani, predstavniki slovenskih krovnih organizacij Videmske pokrajine ter Gorske skupnosti Ter in Nadiža ter seveda prejemniki Gujonovih priznanj, predstavniki uniformiranih in civilnih organizacij ter verskih skupnosti.

»To srečanje pomeni ohranjanje in nadgrajevanje vezi med Slovenci v matični domovini in Videmski pokrajini, zagotovo pa je tudi jasno sporočilo političnim voditeljem tako v Sloveniji kot tudi v Italiji. Status Slovencev in krovnih organizacij v Videmski pokrajini ni samoumeven, saj se je vedno znova treba boriti za zagotavljanje njihovih pravic kot manjšine. Zato je še kako pomembno, da to razumejo predvsem naši državni voditelji in Slovencem v zamejstvu nudijo maksimalno podporo. Zato so tudi ta srečanja priložnost za boljše poznavanje razmer, ohranjanje dosedanjih navez na vseh ravneh in sklepanje novih poznanstev,« je med drugim dejal Mlekuž.

Predstavnica slovenskih krovnih organizacij Videmske pokrajine Anita Bergnach je v svojem nagovoru poudarila izjemno velik pomen ohranjanja in poučevanja slovenskega jezika v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini: »Za nas, Beneške Slovence, je pomembno, da se čutimo del širšega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora ter se ne zapiramo v manjše skupnosti. Prav je, da ohranjamo svoje krajevne značilnosti in narečja. Če hočemo preživeti v tem smislu, moramo biti povezani v širši prostor. Naučiti se hočemo slovenskega knjižnega jezika, ki ima močno povezovalno vlogo. Spoznavati moramo ne le mikrozgodovino, ampak tudi zgodovino celotnega slovenskega prostora,« je izpostavila Anita Bergnach.

Slavnostni govornik, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, je izrazil veliko veselje in ponos, da se je lahko udeležil srečanja: »Srečanja, kakršno je današnje, nas spominjajo, da skupne vrednote, prijateljstvo in solidarnost ne poznajo meja. Slovenci na obeh straneh meje smo vedno znali najti načine, kako ohraniti vezi, četudi so nam zgodovinske okoliščine pogosto metale polena pod noge. Naše čezmejno sodelovanje je izraz razumevanja, da narod kot skupnost ni zgolj ozemlje, ampak so to ljudje, skupna kultura, jezik in vizija prihodnosti. Ob tej priložnosti želim izreči zahvalo organizatorjem za vašo vztrajnost, saj takšna srečanja niso le simbolična, temveč so tudi konkretni koraki k skupni prihodnosti. Dovolite mi, da tukaj uporabim znane besede Nelsona Mandele: 'Če želiš iti hitro, pojdi sam. Če želiš iti daleč, pojdimo skupaj.' Mi smo se odločili, da gremo skupaj. To ni lažja pot, a je edina, ki zagotavlja, da nihče ne ostane za nami. V Videmski pokrajini in Posočju čutim poseben duh skupnosti, ki ima globoke korenine. Sociologu v meni je blizu učenje o starih načinih življenja na vašem koncu, od tradicij, kulture, verovanj, jezika in do drugih vrlin, ki so tu ljudi, ne glede na mejo, povezovale – vse do zelo pomembnega obdobja vašega povezovanja v času vojn. Vaša solidarnost, ne glede na osebne in druge razlike, je bila neprecenljiv prispevek k svobodi. To dediščino je treba negovati, saj nas uči, da je moč v enotnosti in pogumu,« je v svojem nagovoru med drugim poudaril minister Maljevac.

V imenu vseh organizatorjev je nato župan Občine Bovec Valter Mlekuž podelil Gujonova priznanja, ki so jih prejeli Sandro Quaglia za dejavno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine ter običajev Rezijanov širši javnosti, Alma Hlede Prešeren za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrbi za spoznavanje lepot matične domovine ter Nataša Gliha Komac za bogat prispevek k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva.

Nadvse prijeten kulturni program je z recitacijami v rezijanščini obogatila Luigia Negri, zaokrožila pa sta ga Peter Cuder in Mitja Cuder.

Čisto za konec pa se je župan Občine Bovec Valter Mlekuž s skromno pozornostjo zahvalil Zavarovalnici Triglav, ki srečanja že vrsto let sponzorsko podpira in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Območni enoti Tolmin.