32. Mednarodna poletna šola Bovec odpira vprašanja digitalne prihodnosti

| Bovec
Avtor: Milan Štulc

Župana Občine Bovec Valterja Mlekuža sta obiskali prof. dr. Tatjana Vučajnk, znanstvena direktorica mednarodne Mednarodne poletne šole Bovec, in dr. mag. Fiorenza Ninin, generalna sekretarka poletne šole. Na srečanju sta skupaj s sodelavci predstavili letošnji program in potek 32. Mednarodne poletne šole Bovec, ki bo potekala od 12. do 25. julija.

Župan je izrazil zadovoljstvo, da se dolgoletna tradicija uspešno nadaljuje tudi letos, saj zanimanje študentov in organizatorjev pomeni pomembno priznanje Bovcu in lokalnemu okolju. Občina Bovec ostaja eden ključnih partnerjev pri organizaciji dogodka in zagotavlja logistično podporo ter poseben program za udeležence.

Po napovedih bo letos v Bovec prišlo 34 študentov z različnih evropskih univerz ter njihovi profesorji in mentorji. Glavna tema letošnje poletne šole bo Povezovanje svetov z umetno inteligenco – večjezična komunikacija, kultura in digitalna preobrazba.

Poletno šolo organizira Univerza v Klagenfurtu v sodelovanju z univerzami iz Kopra, Ljubljane, Trsta, Vidma, Reke in Osijeka. Program je namenjen študentom različnih smeri, njegovo osrednje vodilo pa ostajajo večjezičnost, kultura in trajnostni razvoj alpsko-jadranskega prostora.

Kot poudarja prof. dr. Tatjana Vučajnk, je jezik danes hkrati most in ovira. Globalizacija je okrepila mednarodno sodelovanje in pretok znanja, obenem pa jezikovna in kulturna raznolikost še vedno pomembno vplivata na način komuniciranja, izobraževanja in ohranjanja identitete. Prav zato postaja umetna inteligenca, zlasti na področju večjezičnih jezikovnih tehnologij, vse pomembnejši dejavnik sodobne družbe.

Napredek na področju obdelave naravnega jezika danes omogoča natančnejše prevajanje, prepoznavanje govora in razumevanje kulturnih ter jezikovnih posebnosti. Veliki jezikovni modeli lahko učinkovito povezujejo različne jezike, vendar se ob tem odpirajo tudi vprašanja enakopravnosti jezikov. Medtem ko imajo veliki svetovni jeziki dovolj digitalnih podatkov, so številni manjšinski jeziki slabše zastopani, zato obstaja nevarnost njihove digitalne izključenosti.

Prav tem vprašanjem se posveča letošnja poletna šola. Program temelji na učenju petih jezikov – slovenščine, nemščine, italijanščine, hrvaščine in furlanščine – ter raziskovanju njihove vloge v sodobnem digitalnem okolju. Alpsko-jadranski prostor je zaradi svoje kulturne in jezikovne raznolikosti idealno okolje za takšno mednarodno izmenjavo znanja in izkušenj.

Pomemben del programa je tudi razmislek o vlogi umetne inteligence v izobraževanju, gospodarstvu in mednarodnem sodelovanju. Večjezična orodja, kot so prevajalniki, klepetalni roboti in digitalni pomočniki, spreminjajo način komunikacije ter omogočajo hitrejše povezovanje med različnimi jeziki in kulturami. Obenem pa organizatorji poudarjajo, da mora biti razvoj umetne inteligence odgovoren, pravičen in vključujoč tudi za manjše jezikovne skupnosti.

Po besedah prof. dr. Tatjane Vučajnk poletna šola študentom omogoča pridobivanje praktičnih znanj s področij večjezične komunikacije, digitalne pismenosti, kritičnega mišljenja in medkulturnega sodelovanja. Gre za kompetence, ki postajajo vse pomembnejše tako v visokem šolstvu kot na sodobnem trgu dela.

Ob koncu srečanja se je znanstvena direktorica zahvalila Občini Bovec, županu Valterju Mlekužu, OŠ Bovec in vsem podpornikom, ki že 32 let pomagajo soustvarjati uspešno zgodbo mednarodne Poletne šole Bovec.

Dogovorili so se tudi, da bodo udeleženci v organizaciji Občine Bovec letos obiskali Trdnjavo Kluže, kjer bodo spoznavali zgodovino Bovškega, lokalno kulinariko in kulturno dediščino območja.

32. MEDNARODNA POLETNA ŠOLA BOVEC BO LETOS V BOVEC PRIPELJALA 34 ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV Z EVROPSKIH UNIVERZ, ki bodo raziskovali povezovanje jezikov, kulture in sodobnih tehnologij v alpsko-jadranskem prostoru.
32. MEDNARODNA POLETNA ŠOLA BOVEC BO LETOS V BOVEC PRIPELJALA 34 ŠTUDENTOV IN PROFESORJEV Z EVROPSKIH UNIVERZ, ki bodo raziskovali povezovanje jezikov, kulture in sodobnih tehnologij v alpsko-jadranskem prostoru.

Avtor

Milan Štulc